Nika v službi
|
Dobro jutro, kavo sem spila, prvi pregled mailov naredila, zdaj pa se moram lotiti priprave zaključnega poročila za mentorstvo, pa se mi ne da, zato sem še prej skočila na RR. Ninočka, tudi jaz sem pogledala samo del tistega groznega videa in tudi meni je šlo prav na jok, ko sem videla ubogega nemočnega otročička. Vidiš, pri taki osebi pa jaz ne bi poznala milosti. Res, zaskrbljujoče, kaj vse hodi po svetu. Mimogrede, ravno včeraj mi je T. povedal, da je partnerka od njegovega sodelavca imela prometno nesrečo, videla sem tudi slike uničenega avtomobila. Vanjo se je zaletel pijani voznik iz iste vasi, ki je po svojem pijančevanju splošno znan. Je tudi sodelavec povedal, da se mu je že nekajkrat komaj izognil, ko se je z vozičkom sprehajal. Včeraj pa bum. Mamica je zdaj v bolnici (baje ni ekstremno hudo), sploh pa si ne smem zamisliti, kako bi bilo, če bi imela še otročička zadaj. Mala Pia je namreč stara 2 leti in ravno ponjo se je odpravljala. Takim pijancem bi jaz doživljenjsko vzela vozniško, zaplenila avto, jih stlačila v zapor za nekaj let! Da bi si (mogoče) malce vendarle streznili glavo. Tista prigoda iz zdravstvenega doma pa - brez komentarja. Lahko samo ponovim zgornji stavek - česa vsega ne vidiš na tem svetu! In v kakšnem okolju živijo nekateri otročički! V takih in podobnih zgodbah se meni najbolj smilijo otroci. Ker so tako nedolžni in zaupljivi, očka in mamica sta jim vse na svetu, potem pa odraščajo v takih okoliščinah... bolje, da sploh ne bi nikoli prišli na svet. Sicer pa verjamem v intuicijo, verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Kot katolik seveda to gledam skozi prizmo verovanja v Boga, hkrati pa se zavedam, da tudi "ateisti" (dajem v navednice, ker generalno menim, da je klasičnih ateistov, ki torej ne verjamejo v nič in nikogar, izredno malo) verujejo in verjamejo v "nekaj". Vsak si tisto "nadnaravno", tisto, kar je človeku težko doumljivo, drugače razlaga. Je pa tale izrek M. Antoniette tako zelo znan in splošno uporabljen, da jaz osebno vsekakor ne bi tega doživljala kot nek poseben "nagovor". Seveda pa vsak določene znake doživlja po svoje. Tebe je pač tokrat nagovorila M. Antonietta. 2ursae, je šel A. v vrtec ali ga imaš doma? Smem vprašat, koliko ti svoja mladička, posebno Anžeta, vključuješ v opravila? Ker pri nas vidim, kako Nika prav fajn asistira: pripravi mizo (znosi krožnice, pribor, prtičke, prinese tudi kozarce, nalije pijačo, kakšne lažje stvari tudi sama prinese na mizo, zadnje čase jo navdušujejo pladnji ) in jo po koncu tudi pospravi, zloži v pomivalni stroj, nalije notri gel, ga vključi. Tudi mizo pobriše, prinese kaj iz hladnilnika, pomaga kuhat čaj, ipd. Malce je nerodno, ker imamo mikrovalovko na taki višini, da je ne doseže, sicer bi jo začela navajati tudi na to. Pomivalec je krasna stvar, sploh če stvari sproti polniš in pomiješ. Pri nas je običaj, da ga zalaufamo 2 - 3 x dnevno. Po jutranjem zajtrku (sploh če smo doma), po kosilu in po večerji. Meni je pomembno, da poskušam stvari sproti pospraviti in to vztrajam tudi pri Niki. Ne gremo od doma, če ni miza in pult pospravljen, ne gremo od doma ali k drugi aktivnosti, če igrač, s katerimi se je prej igrala, ne pospravi. Ne more vse ležati naokrog, pa čeprav gre za njeno sobo npr. Zmišljevanja glede hrane tudi v principu ni. To smo pripravili, pojej, poskusi, če ti ni všeč, pojej tisti del, ki ti je všeč. Zdaj počasi napredujemo tudi pri poskušanju novih stvari (razen pri solati ta princip ne deluje ). Seveda se globoko zavedam, da je neprimerno lažje z enim otrokom kot s tremi. Pa še za vse si bolj ali manj sama, pri nas se vsi vključujemo enakopravno, pa še pomoč staršev ni zanemarljiva. Pia, vidiš, jaz pa tebi ne bi pripisala želje po poroki! Pri Beniki me zadeva sploh ne čudi, ker že dolgo vemo, da na vse kriplje snubi svojega taksista , ženska je samozavestna in odločna in medijska pojavnost ne bi smela biti problem. Itak pa ima dobro zaledje - toliko babnic na kupu preplaši še takega novinarskega mačka! Sploh ne vedo, kaj jih čaka, ko se mi, septembrke, pojavimo na prizorišču! IZVIRNO SPOROČILO: Pia67 neumno se mi zdi, da bi dobila vzorec vedenja, da je pridnost=pojesti veliko. Jemo toliko kot potrebujemo ... S tem se pa absolutno strinjam. Seveda pa noben princip oz. vzorec vedenja ne sme postati obremenjujoč. Če je nekdo z nečim preveč obremenjen, praviloma dosežeš ravno nasprotni učinek.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi..... F. Lainšček
|