leda
|
danes pa me je še v hrbtu vsekalo,da se komaj premikam...
jah une upokojenske hrbtne vaje bo treba delat, draga konzervica  no, jst jih, ker vsak vikend lovim elo po smučišču in to pomeni celodnevna poza notredamskega zvonarja...
danes smo smučali na starem vrhu. no, zojo je po smučišču lovil najljubši, midve z elo pa sva se sankali. na trak je namreč hotela na vsak način, je pa tu kar strmo pobočje in se ni mogla sama smučat (ker valda bo ona SAAAMA), čeprov se je postavla v prežo za smuk samo da smo jo iz avta dal...okrog dveh rečemo, no, bomo šli počas. ela se seveda pokaka, grem do avta, da jo previjem, dam ključ v ključavnico od prtljažnika, obrnem in mi zgornji del ostane v roki. juhuhu. uro od doma, kjer sameva domači ključ, s posranim detetom in mini brunarico, ki naj bi se skupaj s trakom ugasnila ob pol štirih. najprej sem poklicala moje, potem sem locirala edinega preostalega pleničkarja na smučišču, pa je potem mali miha posodu pleničko (naša je seveda ostala v zaklenjenem avtu), teta v brunarci pa je rekla, da itak pospravljajo do pol petih, dons se jim pa nič ne da, pa bojo zihr še dalj. tko da smo se mal še smučal, mal sedel na radiatorju v brunarci in ko so se kako uro po incidentu pojavili moji starši z rezervnim ključem, punci nista hoteli ŽE domov...
jah, takle mamo.
|
Natisni
. Pri mojih dveh je zadostovalo lepljenje in se potem ranica res minimalno vidi.
....kje so stari časi, ko se je čvekalo tu gor.....
