Gina
|
Je, ves čas se mi dogaja. Res je malo strašljivo. Tudi mojim domačim se je to skoz dogajalo. Zgleda da imamo to v familiji. 
Ko je umrla moja mami, zvečer nisem in nisem mogla zaspati. Kar naenkrat je stala tam - moja mami- sredi spalnice, jaz na pol zavestna, vedela pa sem,d a sanja se mi pa glih ne, pa je rekla: Vse bo ok!, me pobožala in v hipu sem iz tiste toalne nervoze zaspala. Naslednje jutro še nisem vedela, da je točno takrat, ko je bila v moji sobi umrla, ker je moj mož izklopil vse telefone. Ko sem zjutraj obuvala superge, so bile črne barve in vse v meni je tulilo, ne obuvaj teh čevljev, mrtvaški so, ne obuj jih, mrtvaški so... Res so bili. Od kod so prihajali glasovi, ki sem jih utišala ne vem. Vem pa, da sem jih odgnala in obula tiste črne superge, ne da bi vedela, da moje mame več ni. Sovražim črne superge, od tedaj naprej nisem nikdar več nobenih podobnih obula.
Drugače sva bili z mami čisto povezani že prej. Ko sem enkrat nehala z enim fantom, pa vso noč jokala, me je klicala kaj je z mano, ker polkna tolčejo in tolčejo in da ona ve, da je z mano nekaj narobe.
Enkrat me je klicala, da ne smem po eni poti domov, da moram po drugi, pa sem šla. Na prvi je bila takrat, ko sem se vozila domov, huda nesreča.
Ko je mojo mami zadela kap, sem vedela, da je nekaj narobe. Tako sem bila priklopljena nanjo, ne da bi bila tam, da sem ji lahko opisala vse dogodke v bolnici za dva dni skup.
Enako je bilo z mojim dedkom, ko ga je zgrabila prostata.
KO je pa moj dedek umiral, sem natančno vedela, kdaj ga nazadnje vidim.
Če nekdo intenzivno misli name, ga čutim da to dela. Odnese me k njemu. Če ga tisti hip kličem, je še vsak to potrdil, da je to res.
Oče mi je povedal, da sem noseča, preden sem mu sama povedala.
Vedela sem, d a ima moj oče drugo žensko. Vedela.
Vedela sem, kakšen karakter ima kakšen od mojih otrok že v trenutku, ko so bili še v trebuhu. Čutila sem jih, kot bi se poznali od nekdaj.
Teh reči je še za roman. Dežavu-ji se mi tudi dogajajo. Čez intuicijo ga pa ni. Spoštujem jo, ker ima večinoma prav. Še bolj kot glava.
Sem pa ravno danes razmišljala, ali je to intuicija ali notranja ura ali kaj imamo vgrajeno ljudje to... kadar ponoči vstanem, pa grem na stranišče, vedno pomislim, koliko je ura. IN čisto vedno vem na 15 minut natančno, pa vstajam ob različnih urah, kadar že vstajam. Najbolj hecno pa je, da me vsakič, ko potem zares pogledam na uro, preseneti, kako to, da sem vedela.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Vsaj nasmejim se
. ko sem bila v oš, sem sanjala predavanje na faksu, recimo - mi je bilo ful čudno, ker sem v sanjah vse razumela, ko sem se zbudila, pa nič .-valjda, takrat še kvadratne enačbe nismo jemali, kje šele integralov
. 
Preštevilne so že bile noči, ko se naprimer zbudim ob štirih zjutrej in ugotovim, da ima mož hipo. Ampak to moraš doživeti, da razumeš. In imel je že zelo nizke cukre, pa sem ga na srečo še vedno spravla k sebi. 
