ronja
|
Pa ne slepim se, da 16 letniki ne sexajo, samo a mora to videti cel svet? Isto so naše prababice govorile za poljubljanje. Takrat se ni poljubljalo na ulicah (vsaj ne na usta, po francosko). Zdaj je nekaj normalnega, da se lahko poljubiš in se včasih še babicam zdi lepo, če se dva poljubita. Svet gre naprej. Ne vem. A vidve bi potem objavile takšne svoje fotografije? Trenutno nimam nobene želje po tem, torej ne bi. Se mi pa to ne zdi nič narobe. Tudi odvetnica ne bi bila, pa se mi ne zdi pravo narobe. Tudi na fb nisem, pa se mi ne zdi narobe. Tudi čistilka si ne želim bit, pa se mi zdi to zelo koristen poklic in ni nič narobe z njim. Samo si tega ne želim, as simple as that. me zanima kakšno menenje bi imela o svojem šefu, ki bi objavljal napol gole fotografije s svojo partnerico. A se ti zdi to ok? No, moj šef spada še v eno generacijo pred mano in moram priznat, da bi bila res paf, če bi kaj takega izvedela, ker res ni tak tip. On čuva zasebnost. Mi ga je pa simpatično videt z vnučki, če se kdaj slučajno kje srečamo. Sicer pa s svojim življenjskim stilom tega verjetno niti ne bi izvedela - nisem na fb . Če pa bi bila, pa naj pač objavlja kar če, verjetno imajo slike kake naslove ali so v različnih albumih in mi res ni treba klikat na tiste, če nočem, ne? Pa zakaj šef ne bi smel bit človek? Saj si ga ne bom zato predstavljala v vseh mogočih početjih - to je njegova stvar, ki jo deli s svojimi prijatelji, kolegi. Mene bi recimo hipotetično imel kot prijatelja zato, da ib si lahko pisala kake službene zadeve in verjetno niti ne bi šla brskat po njegovih bolj osebnih mapah. Saj po mobiju imaš lahko tudi vroče pogovore, pa to ne pomeni, da jih boš z vsakim imel. Sicer kot rečeno: mi gre ful na smeh, ko to pišem, ker si res ne predstavljam šefa, da bi kaj po fb objavljal . Ampak recimo s sodelavkami se pa z nekaterimi zelo odkrito pogovarjamo in vemo marsikaj ena o drugi - tudi iz bolj intimnega področja. Pa se mi to ne zdi nič narobe. Meni se ne bi zdelo čist normaln, pa z raznih fešt, pijan ko žaba, v čudnih pozah. jaz resnično ne vidim te strašne razlike, če je to na fb, kjer je nesprejemljivo ali pa če se ga ljudje napijejo ko žolne na službenih žurkah in se tam majejo. Saj tam te tudi vidijo sodelavci in šefi/podrejeni! Sama imam sicer srečo, da pri nas nihče ne pije kaj dosti in se ga nikoli ne nacedijo na službenih zabavah, vendar mi je jasno, da smo v tem izjema, že pri lubiju je drugače. Meni se zdi veliko bolj nesprejemljivo, da se šef natanka vpričo podrejenih in je čisto pijan in drugi dan cel mačkast in nič ne naredi - to se mi zdi slab vzor. Kaj dela na fb se mi zdaleč ne zdi tako vprašljivo - pa je prvo splošno sprejeto, drugo pa nekaj nezaslišanega. Ne vem, pri meni bi spoštovanje sigurno padlo na minimum. Meni bi prej v zgornjem primeru, ki je veliko bolj pogost. To, če se kdaj v prostem času usuje, je pa njegov problem. Ne spoštujem ga zato, ker je trezen, ampak ker je dober šef, človek, pameten, zanesljiv. Sej pa ne rabi biti vse javno, ali pač? To, koliko bomo delili s svetom, se spreminja: v naravi ni prav hude intime - par nam podobnih opic se sicer umakne, kadar ravno seksa, dvorjenje je pa vsem na očeh, recimo. Tako da ne bi rekla, da je to nek moderen konstrukt, prej je to skrivanje. Včasih niso delili nič intime, še rečt nisi smel, da ti je nekdo všeč, zdaj je popolnoma sprejemljivo, da nekdo napiše na forum, da je zatreskan in se nam vsem fajn zdi. Verjetno bo s tem čez 10-20 let enako. Ampak ali bi ti bilo vseeno, če bi recima Ronja objavila fotografijo na keteri je pijana, pa še pobruhana zraven? Ne bi mi bilo vseeno, če bi bila pijana in pobruhana, pa ne glede na sliko oz. na to, kako bi to izvedela. In ne bi mi bilo vseeno, če bi mislila, da mora to objavit; če bi bilo pa to bolj za hec, pa mislim, da bi razumela. Ampak ne bi videla tu glavnega problema v sliki, res ne. In zadnja skrb bi mi bila, kaj bojo babice in tete rekle! Zanimalo bi me, zakaj se je tako napila: ker ni imela meje, ker je pač prvič probala neko močnejšo zadevo ali zato, ker je bilo nekaj narobe in je utapljala žalost v alkotu. V prvem primeru bi se verjetno lahko nasmejala z njo, da naj drugič pač malo pazi, da ene stvari hitro primejo, pa čeprav sama abstiniram že celo življenje; kot rečeno: če meni nekaj ni, ne pomeni, da ne sme bit komu drugemu. V drugem bi mi pa tista slika samo povedala, da me moj otrok rabi. In babice in tete bi bile res zadnje na mojem spisku skrbi v takem primeru. Če nimajo kaj boljšega počet, pa naj se zgražajo. Vzamem pa na znanje, da vidve nista na FB in praktično ne vesta o čem govorim, samo teoretično Na januarčicah smo imele enkrat to debato in je Ulla prilepila par teh "groznih" slikic, tako da malo se mi sanja. Peli najbolj žalostno je, da imajo ti otroci svoje starše med frendi Vse ostalo lahko še nekako razumem, te izjave pa niti pod razno ne morem! Zakaj bi bilo grozno, da otroci toliko zaupajo staršem, da jim dovolijo dostop do profila - mislim, res ne štekam! Lej, če bi moja punči to naredila, bi se pogovorila z njo, zakaj se ji zdi to potrebno, če bi bila vse skup šala in bi se potem neke babice zgražale spodaj, bi jim napisala nekaj v tem smislu: "Ja, tudi taka je lahko Ronja, kadar nima ravno svojega trenutka. Ampak jaz jo imam čisto enako rada tudi takole pobruhano. Saj vi tudi, kajne?;)" Si ziher, da bi to veliko slabše vplivalo nanjo kot pa ena pridiga, kaj se sme in kaj ne, kaj se spodobi in kaj bojo sosedi/tete/babice... rekle? Ker jaz iskreno mislim, da bi bilo to boljše in bolj učinkovito. In če bi vedela, kako in zakaj se je to zgodilo in bi bil samo kiks v presoji, mi to ne bi bilo treba. Če bi bili pa vzroki globlje, se pa z zidom na fb ne bi zezala, ampak bi se samo njej posvetila, da bi si pridobila zaupanje, da bi mi lahko vsaj malo zaupala, kaj jo tare, da to dela. Otrok rabi sprejetost. Če veš, da te bojo imeli radi ne glede na vse, potem ti tega ni treba non stop preizkušat. Jaz sem nehala divjat, ko sem videla, da me bo imel (lubi) rad ne glede na vse bedarije. In najboljši stavek, ki sem ga kdaj slišala od staršev, mi je oče povedal, ko sem se odločala o precej pomembni zadevi in se sekirala, kaj če se narobe odločim:"..., mlada si še, pravico imaš naredit napako. Tudi če se narobe odločiš, pa kaj potem!..." Mi je dal občutek, da bo stal za mano, tudi če naredim bedarijo, tudi če bi moral tudi on nosit posledice napačne odločitve. to bom tudi jaz povedala malima. Ronja jaz tudi srčno upam, da je to samo kiks v vzgoji in mladi tako na vse kriplje iščejo potrditve in jim je prav vseeno, kdo pod slikco napiše: joj kolk si lušna, samo da je napisano. PO moje jim ni vseeno: od nekaterih si želimo komplimente, od drugih bi nam bilo isto stvar zoprno slišat (sigurno si nas večina ne želi slišat od šefa, da imamo fajn rit, od moža je pa to fajn slišat, ne? Pa čeprav se rit vidi tudi v oprijetih kavbojkah ali krilu, kar ga večina nosi v službo, torej lahko tudi šef to vidi .) Kar se tiče komplimentov neznancev: saj je vsakemu fajn, če ga kdo pohvali (če pač ni tak primer kot zgoraj). Tudi tebi tu je všeč, da se druge strinjajo s tabo in meni je fajn, da nisem čisto edina s tem razmišljanjem - ker ti da neko potrditev, da mogoče razmišljaš pravilno. Kje je torej taka huda razlika? Samo da me pišemo, one pa objavljajo slikice? Nismo puščavniki, radi imamo interakcijo. In zato sem mi zdi fajn ta debata, ker bi res rada dognala od kod mladini toliko do izpostavljanja. Mislim, da oni tega ne jemljejo kot izpostavljanje. Tako to mi jemljejo, ker tega nismo navajeni. Tako kot so naše babice jemale mini krilca kot izpostavljanje in oglaševanje spolnih uslug, itd... naše mame pa ne več. Sploh tisti, ki nimajo zakljenjenega profila. Upam, da se zavedajo oz. da so seznanjeni, da kar je enkrat na netu je vedno na netu, ne glede, če ti to izbrišeš, se da poiskat. Verjetno ne razmišljajo o tem. Ali pa pretehtajo + in - in se odločijo pač drugače. Sama sem dolgo kolebala, ali naj objavim kake fotke svojih otrok na netu ali ne. Ne maram jih objavljat tu, ker nisem videla dovoj plusov, da bi odtehtali minuse, vendar ko sem začela pisat blog, se mi je zdelo, da brez slik ni nič in da plusi odtehtajo minuse. še vedno pa minusi so. bolj me zanima, če je to trend, ker trendu pa navadno mladina rada sledi, ne glede na vzgojo, no vsaj za nekaj časa To pa po moje ni res. Sama mu nisem, lubi mu ni, poznam dosti ljudi, ki niso bili ovce niti v najstništvu. In zaupam svojima puncama, da ne bosta ovci. Njune razloge sem pripravljena sprejet, "zato ker vsi drugi" pa ne. Kar se služb tiče, lahko ploščo tudi obrneš: lahko da bo nekdo imel rajši nekoga, ki je odprt, lahko pa tudi s tem izločiš vse preveč konservativne šefe
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|