buškolinka
|
Uf, še dobr, da sem kopirala, ker tole sigurno ne bi še enkrat pisala O, šunkica, zdaj pa si odprla DEBATO Verjamem, da ima marsikatera julijka to srečo, da ima ali pridnega otroka, ki ne rabi toliko pozornosti, ali pridnega moža, ki mamo razume in rad kaj postori po stanovanju. Če pa imaš oboje, si pa res SREČNICA. Naj te potolažim, tudi moja Valentina rabi veliko pozornosti, zato ji jo običajno tudi veliko namenim (razen izjemoma, ko jo posadim pred TV ). Tudi spanje čez dan ji gre čedalje slabše - bom razmislila o uvedbi rutine , ker trenutno mi spi 3-4 krat dnevno po 30 min (če se pa slučajno zgodi da spi 1-2 ali celo 3 ure, pa itak nisem pripravljena na to in se seveda ne lotim ničesar pametnega ) - kdaj pa mislite, da otrok dobi nek svoj "spalni program" ? Zdaj bi ga verjetno že lahko imeli, a ne? Tudi doma sem večinoma sama, mož običajno pride okoli petih, skupaj kaj pokosiva (ja, pred tem pa imam jaz enih par malic ), on obvezno prebere Finance, pogleda poročila in če mu vmes ostane še kaj časa, se malo posveti tudi otroku. Sem pa tudi slišala par njegovih očitkov na račun tega, da sem itak cele dneve doma in da mam čas vsak dan skuhati kosilo in pospraviti pa še npr. iti s tamalo na banko, napumpat gume, itd itd...Ja, bi bilo vse res, če le ne bi Valentina bila tako željna pozornosti. Ampak ti povem, da si ne pustim do živega, enostavno mu rečem, da pač ne zmorem vsega in da bi bila vesela nekoliko več njegove pomoči...saj ne rečem, tudi on veliko naredi, ampak okol tamale sem pa sama. On jo ima samo če je dobre volje, ko mamo pa tečnoritis, mi jo pa takoj izroči. Saj je res, da se pri meni veliko hitreje pomiri, ampak on se niti potrudi ne več ... Da ne začnem o tem, da čas ZAME trenutno ne obstaja (razne masaže na domu, ko se on trudi ukvarjati s tamalo, jaz pa potem v spalnico poslušam grozno kričanje, ker je on ne more pomiriti) Mah, zdejle sem pa res mal pojamrala (kaj si pa tako temo odprla ), čeprav ni tako hudo kot se tole zdaj bere, ampak samo zato, ker si že od nekdaj govorim, da razumem, da očetje ne razumejo tako malih dojenčkov in da bom jaz to vse zmogla; ko pa pride čas govora in sprehodov, potem pač ne bom več razumela nobenega izgovora.
|