sonya1
|
Lubce moje drage, jaz sem v službo:moram delat za žemlje in brikete ! Ne morem kar na sonček ali iti spat, bi bilo pa seveda fino. Pa še nobenemu tu ne morem pojamrati, da bi se komu smilila, ker še ne morem razglašati, da sem So pa ravno par dni nazaj delali plan za udeležbo na sejmu konec februarja . Da zadevo organiziram, sem se strinjala, pol so pa hoteli, da bi bila jaz potem cele dneve tam in vodila ekipo, sem se pa že kar začela malo braniti. Saj do takrat je še daleč, se bomo že zmenili, saj se ne mudi še tako zelo.... Valjda, konec februarja bi bila jaz cele dneve na nogah, ko je še mrzlo za ****, pa nobene prave hrane, pa teži en bolj kot ta drug. Malo morgen, mi niti na misel ne pride, da bi šla. Bodo morali moji ljubčki letos poiskat enega drugega idiota. Je pa fino sedaj; pripravljajo ene organizacijske spremembe in so vsi čisto živčni kako in kaj bo sedaj to. Jaz pa lepo mirno pišem plane za moj oddelek, kako bomo to mi uredili. Pa so vsi čisto navdušeni, kako nisme čsito nič živčna. Le zakaj za vraga bi pa bila, če me ne bo tu ? Ko pa pridem nazaj, bo pa bolje ali pa bomo že crknili. Kul, a ne ? Hermy, a ti že kaj pogrešaš službo ? Si že en le čas doma, kajne ? Ali sedaj tako uživaš z malim štrukljem, da ti še na misel ne pride ? Lana, a ti si na bolniški ? Mišika, a ti boš kar na bolniški ostala do konca ? Jaz bom najbrž kar delala, dokler se bo dalo. Jaz bom namreč mati samohranilka in mi bo tako in tako znala biti porodniška malo prekratka, da bi bila pa še nižja, pa res ne bi bilo najbolj kul. Ampak je pa pri vsem tem sranju, ki ga imam sedaj, to, da sem toliko vredno, da odtehta in pretehta vse drugo
|