deveta
|
Dobro jutro! Vrtec: Kar se vrtca tiče. Bom zdaj kar mamino (je vzgojiteljica) mnenje gor vrgla: do tretjega leta otrok za svoj razvoj ne potrebuje drugega kot mame oz. ljudi iz svoje družine. Stik z vrstniki je pomemden, vendar je sekundarnega pomena in mu je dovolj, da se popoldne kadj pa kdaj "poigra" z njimi, ko gre npr: mama k kakšni prijateljici z otročkom, ali pa ga peljemo ven na igrišče, da otroke opazuje in navezuje stike. Po dopolnjenem tretjem letu, pa mu postane družba vrstnikov vse pomembnejša. In tako kot ste omenile, otrok bo šel v šolo in je prav, da začne spoznavat, da ni na svetu le on. V vrtcu se "učijo" potrpežljivosi, sodelovanja, deljenja stvari, poslušnosti... To ne pomeni da so terorizirani (ker pojmi, ki sem jih navedla, dajo malo tak občutek ), ampak ob tem občutijo varnost, ker poznajo svoje meje, to pa otroku koristi. Veliko staršev tega ne zna ponuditi otroku in je otrok gospodar celotne družine. Čeprav se lepo sliši, to otroku ne koristi na dolgi rok, ker bo prej ali slej spoznal, da zmeraj ne more bit tako. Ima pa v skupini velik pomen vzgojiteljica. V mamini skupini se otroci zelo dobro počutijo in zelo radi hodijo v vrtec To ji povedo starši na govorilnih urah . Zdaj ima pa spet jaslice in tej se tudi njej smilijo . Kot ste spet rekle 9 ur v vrtcu in še ko mame popoldne delajo, jih otroci cel dan ne vidijo, pa ni čudno, da v krize padajo in postanejo trmasti in razdražljivi . (čeprav je tudi trma, del razvoja, ko otrok začne uveljavljat svoj jaz). Včasih mi mama reče, da vidijo več njo, kot svojo mamo, smešno vendar resnično. Vendar, ni kaj, včasih je tako in ne gre drugače. Še dobro, da imamo vrtce, ponekod še tega ni. V Italiji sploh porodnike nimajo. Po porodu ostane mama doma 40 dni . pol pa se znajdi, kakor veš in znaš. Čeprav včasih precej pljuvamo po drževi, moramo priznat, da na določenih področjih imamo kar precej privilegijev. 4 urni delavnik, res zakon, če se le da in če ni razmer, kot jih opisuje nusi. Gromska: tudi jaz bi še kaj rekla na to temo (me kar prsti srbijo, da še kaj napišem ), ampak res mislim, da smo že dovolj povedale. Forum, pa ni temu namenjen . Samo še nekaj, med živimi beljakovinami si še jajce pozabila (mi smo naša jajca, ki so bila že v hladilniku, dali pod našo kokoško, ko je začela valit in piščančki so se izlegli). Če pa zmiksaš srov jajček in ga malo posladkaš (žel je tu sladkor Prisoten) je prav dobro. Mi temu rečemo zavajon in ga radi jemo. Beljakovine pa so itak povsod prisotne (jaz sem za j.b. našela beljakovinsko bogata živila), vendar če se vegansko prehranjuješ ti hitro kakšne aminokisline začne primanjkovat in moraš zelo dobro poznat živila. Se mi pa zdi bolj naravno pojest kako jajce ali jogurt, kot pa eno leto študirat, kje naj dobim tisto kar rabom, če se določeni hrani odpovem. In zdrav odrasli človeški organizem se res lahko prilagodi marsikateri prehranski usmerjenosti, otroški pa žal ne. In tudi v Sloveniji smo že imeli primere, ki so usodno zaznamovali otroke zaradi (sicer dobronamernih) prehransih navad svojih staršev (predvsem veganstva). Vendar saj si omenila, da nisi ekstremist, zato to ne leti nate in vem, da boš svojemu otroku najboljša mama . Sem pa malo pošnjofala, pisanje tistega gospoda, ki priporoča naj kuhinjski lonec proč vržemo, zanimivo branje (mislim, da mi je pred par leti že nekaj njegovega prišlo v roke), najbrž bom res knjigo nabavla. Vendar nekaj stvari pa mi je vseeno prav mimo. In o tem, da mora vsak poslušat svoje telo, se strinjam in s tem se stinajamo vse majčice . Ti pa na veliko zavidam tvojega fanta , moj ne odstopa niti za milimeter, od tistega kar je navajen. Če več kot dva dni ne dobi mesa na krožnik, se mi že toži da ga želim sastradat in da on ni koza........ Odkar je z mano je vsaj spoznal, da na svetu barve obstajajo in da ni nujno, da mora bit na krožniku le rumena in rjava (meso in krompir) . Nič spet preveč pišem, grem zelenjavo čistit, danes bo mineštra za kosilo. čav čav
|