lučka 25
|
Reby, vem da ti je bilo težko. Vrjemi, vsakemu je, tudi tistemu, ki pravi da ne. Smotano pa je, da nekateri res rečejo, da hitro pojdi, da bo lažje. No, jaz sem zdaj napiflana, ker sem bila 2 tedna nazaj na seminarju o malčkih (jasličnih otrocih). Tam so nam svetovali, da naj starši oddajo otroka, ko je le-ta na tleh in gre sam k vzgojiteljici (je tako kot neka "rešiteljica" in jo prej sprejme) in ne v naročju in ga potem vzgojiteljica vzame, skoraj iztrga iz naročja in je tako otrok jezen na vzgojiteljico, ki ga je vzela in starše, ki so to dovolili. Naj starši med uvajanjem v igralnici ne nosijo otrok v naročju, ampak naj otrok sam hodi po igralnici in starši zraven. Zaželjeno je tudi, da npr. starši hranijo in se igrajo z drugimi otroki, tako da dobi otrok sliko, da se tu delo odrasle osebe - vzgojiteljice deli na več otrok. Evo, to je par osnovnih nasvetov. Otroku se pove, da ga prideš iskat. Starejšim, ki imajo boljšo časovno predstavljivost pa povedati po resnici, kdaj pridete (npr. pridem po kosilu, potem pa prideš šele popoldan, to otroka zelo prizadane). Upam, da kateri nasveti pridejo prav. Pa še to. Vsak otrok ima krizo. Slej ko prej. Če ne v vrtcu pa doma. Semper*, to da zdaj K. hodi samo ža očijem, da se boji kam gre ker ga on uvaja, je to normalno. Naj mu tudi doma vsakič reče, da gre, ampak pride domov. Sonček, pikapoke za L in upam, da bo kmalu zdrav. biba, ne vem kako je s solzami. Res ne vem kdaj je res nujno, da se solzevodi odprejo. Je pa dobro, da se LB pri babicah pri njih potolaži in ga šele ko se pomiri, sprosti potem ti vzameš v naročje. Tako se navadi, da ne boš vedno ti ali oči vskočila, ko bo jokal, ker to začnejo otroci hitro povezovati in izkoriščati. Uf, se vidi da sem spet v službi, spet polna nasvetov
|