Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil Otrok,ki se čuti ljubljen ima dobro samopodobo. Čuti pa se ljubljen le če je bil vreden, ne da ga zasipamo z darili ampak, da smo si zanj vedno vzeli čas. Ali pa so bile vedno pomembne druge stvari in je vedno sicer bil zraven, ni pa bil vreden da mu namenimo čas. Ker za druge stvari imamo vedno čas (službo, nakupe, pospravljanje, gradnja, razne obveznosti). Tako otrok hitro dobi občutek, da so vse te stvari bolj pomembne, saj njim namenjamo večino našega časa, otroku pa samo mimogrede. Tu je prava past. Opojna sredstva so le manifestacija tega. Pa še takrat je nekaterim pomemben le otrokov odličen uspeh, saj vidijo svojega otroka v prihodnosti poklicno uspešnega, za njegove težave, probleme, ki niso povezane s šolo jim pa ni mar. Zanimivo je pogledati, kako se posamezne šole odzivajo na dojemanje poklicne uspešnosti, ki jo omenjaš in za katero se predpostavlja, da je značilna samo za posameznike. Ko dobiš v roke zloženko osnovne šole s katerim šola apelira na starše in otroke glede obstranskih dejavnostih, konkretno pevski zbor, lahko sklepaš, da tukaj več ne obstaja težnja po povdarjanju vrednot kot so kreativnost, prepoznavanje in spodbujanje posameznikovega potenciala, ljubezni in entuziazma do, izražanje lastnih idej, itd. temveč je takšen apel bolj v smislu zavedanja, da tudi naš otrok v prihodnosti lahko postane del medijskega blišča. Skratka, glasbi naj se pristopa na popolnoma tržni način, na vsak način - in to je tudi ključni cilj in namen glasbe - jo je potrebno podvreči tržnim zahtevam. Če naj bi glasba, IMO, služila izpovedovanju notranjega, psihičnega doživljanja, kar lahko pomeni tudi izražanje svojih težav, problemov, takšnih ali drugačni, ki so ali pa niso povezani s šolo, je to dobrodošlo samo v primeru, če zadostuje standardom množične popularnosti. Obstaja neverjeten in vse hujši presing po biti uspešen. In če nisi, lahko hitro to povežeš z občutkom spodletelosti, da nisi dovolj dober, zavzet, da si navaden luzer itd. Ruši se iluzija o tem, kar bi po vsem sodeč naj bili, za kar smo ment tu bi, pa nam je spodletelo in je potem potrebno ubiti bolečino pa zato dajmo piti in se zakajati do nezavesti.
|