Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina IZVIRNO SPOROČILO: nosecka24 In za tiste ki pravite da to ni normalno in ne vem kaj še vse...vem da ni, vem da mogoče pretiravam, vem da bi morala razmišljati drugače, ampak najlažje je to rečt in predlagat, težje je narediti. In zakaj ti je naporno, nesigurno in zanič biti samostojna, biti odvisna sama od sebe? A ne zaupaš sebi ali ne zaupaš možu? Ali mož ni dovolj dober nadomestek matere, očeta - v bistvu sploh ne bi smel biti nadomestek njiju dveh, ampak partner, ampak ti očitno ni dovolj dober, da bi ti bilo ob njem dovolj fajn? Kako to, da je tvoja sreča odvisna od tvoje matične familije? Zakaj ne moreš biti srečna sama s seboj? Ma to mi je po pravici povedano resnično zelo nepojmljivo, taka strašna skrajnost. Saj razumem,d a ti je nekaj časa malo hudo, ali da pogrešaš to vrsto sigurnosti, ker gotovo je lažje biti otrok, pa biti postrežen spred in zad, pa da imaš totalno varnost familije zadaj...ampak naravno je odrasti. Ni naravno čepeti v otroštvu in ne preložiti odgovornosti zase nase. Po moje bi res rabila eno strokovno pomoč. Bogi tvoj mož. Ne bi rada bila na njegovem mestu. Strašno ga ponižuješ in ne spoštuješ. Še dobro, če bosta takole sploh lahko skup ostala. Mislim, da imamo mi tukaj en problem in sicer problem opredeljevanja samostojnosti, neodvinosti. Pri nas se samostojnost in neodvisnost povezuje z obveznim odhodom iz primarne družine in ustvarjanjem nove po splošno sprejetem muštru mož-žena-otroci. Vse ostalo, vztrajanje doma je dokaz infantilnosti, nedoraslosti, odvisnosti, iracionalnih strahov pred tistim, kar bi naj predstavljalo odgovornost zase in svoje najbližje. Če nam današnji ideal nalaga zahtevo biti odvisen izključno in samo od sebe, kot edine instance, kot neke vrste dogmo o kateri ni zaželjeno kritično presojati, če naj rezultate svojega dela vidimo izključno kot realizacijo lastnih sposobnosti, čeprav bi jo iz nasprotnega zornega kota zlahka uzrli kot neodvisno zatiralno silo, potem nam je jasno koliko ideologije se skriva za tem. Po tej logiki ne potrebujemo partnerjev. Po tej logiki je vsako naslanjanje na pomoč kogarkoli ali česarkoli iz našega okolja dokaz naše nesamostojnosti, nezrelosti, neodgovornosti itd. Potem ne potrebujemo niti vrtcev, niti šol, niti zdravnikov, niti ključavnic na vratih, potem obstaja popolna težnja, prej bi rekel zapoved po vsemogočnem človeku, übermenschu - sem prav napisal??? V povezavi s tisitm, kar sem zgoraj označil kot ideologijo ti je menda jasno kam to bi to lahko peljalo. Če naj bi za zrelo osebo veljalo, da je nedovzetna za manipulacijo, da je sposobna racionalne presoje realnosti, da je sposobna prenašati sprejemljive napore, kako to, da takšne osebe ne moremo videti v razširjeni družini - z matko/fotrom/bratom/sestro/dedkom/babico, z vsemi njimi??? Biti svoj, ne dovoliti si biti manipuliran in ne dovoliti si manipulirati z drugimi bi za marsikoga predstavljal mnogo večji napor v tako veliki družini kot iskati kompromise s samo eno osebo. In takšno sprejemanje napora, kot vidiš, kaže na mnogo višji nivo tolerance človeka. In kot vidiš se zrelost lahko bolj potrdi v takšnih pogojih, kot tistih h katerim po naši moderni kapitalistični paradigmi tako vneto težimo. Glej Gina, ne govoriva o nečem kar je nemogoče, stvari so popolnoma realne in izvedljive, poznam družine kjer so uspeli stlačit tri generacije pod eno streho in stvar funkcionira. In so srečni. Srečni tako, kot bi mogoče lahko bila nosecka24, če bi si lahko dovolila upreti mišljenju večine, ki trobi, da nekaj ni ali je normalno. In zopet smo pri tistem, kar je omenila milijonarka na eni drugi temi, da ni normalno imeti normalen odnos z bratom, sestro, starši, razširit to srečo še na druge ljudi, recimo njenega moža, ki je dobrodošel v njihovo družino, če le mu to odgovarja.
|