tinkatonka
|
IZVIRNO SPOROČILO: reba Imam vse kar si lahko poželi ženska, razumevajočega partnerja in zlatega sinka starega 2 leti, službo, hišo, zdravje… Ampak jaz sem nesrečna, sem zadirčna, živčna, iz tira me vržejo malenkosti, razmetano, umazano stanovanjen, ne prenesem če se otrok popacka s hrano ali polije (kar je za 2 letnega otroka normalno ), tudi s partnerjem se veliko kregava, ker ga nonstop gnjavim. Najhujše pa je to, da mi je sinko odveč in mi je muka se ukvarjati z njim, ko pridemo po službi in po varstvu domov, komaj čakam da pride večer, da gre spat. Če hoče da se z njim igram, mi je zelo težko in se raje izgovorim: mami mora to, mami mora ono… Sin bi mi moral biti prvi na vrsti po službi, nobeno pospravljanje, čiščenje, ne bi smelo biti pomembnejše od sina, povrhu vsega pa je sin še zelo priden in si da že marsikaj dopovedati. Ne vem kaj je narobe z mano, res je da sem z sinkom že odkar sva prišla iz porodnišnice, (ločena sva bila samo 24 ur ko sem bila v bolnici) s partnerjem pa sva bila 4 krat v kinu to pa je tudi vse, mogoče je to krivo, da je vsak dan isti, trenutno nimava možnosti otroka dati v varstvo čez vikend, ali sem mogoče pregorela, ali bi rabila kakšno drobno spremembo v vsakdanjiku, počutim se grozno in nesposobno v tem začaranem krogu in sram me je. Kaj mislite ve, oz. ali se je katera že znašla v podobnem položaju. Lep pozdrav, Jaz sem se počutila ze podobno....izmučena, tečna, slabo počutje, prag tolerantnosti na nuli tako pri otroku kot pri možu, vse mi je šlo na jetra in slučajno ugotovim, da sem zbolela na ščitnici (hipotiroza). Po terapiji, ki sem jo takoj prejela in jo jemljem še danes sem čisto druga. Že po enem tednu zdravljenja me vsaka stvar ni več iztirila, prag tolerantnosti se je dvignil, bolje še sem počutila, vglavnem pri meni je bil razlog za tako počutje bolezen.
_____________________________
Ponosna mamica Aneju in Jakobu. -------- Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček)
|