twetka
|
Dan pupe Js morem danes malo pisat, čeprav sem bila kar pridna in sem se cel mesec pridno distancirala foruma, tu pa tam sem kaj napisala, drugač pa nisem spremljala tako pogosto. Imam še 4 dni do dneva D, pa me danes daja ena velika negativa in žalost. Ves čas imam občutek, da se mi bo spet zgodba ponovila in se bo v četrtek samo vlilo pa bom lahko klicala v MB. V tem je veliko pozitive, ker bomo vedno bolj proti cilju, ampak mene kljub temu vse skupaj žalosti. Najbolj tisti občutek, da verjetno spet ni ratalo. Znakcov nimam nobenih še trenutno, edino od O, če je seveda bila, naj bi bila, me je tu pa tam kak krč prijel pa zdej dva dni me je malo zvijalo, prsi mam boleče ostalo pa nič, razen občutek, od včeraj, kot bi se prehladila in ko sma včeri ni bilo to to, sem mela neke čudne bolečine, se pravi da verjetno nebo nič, ker če bi bilo bi mi zdej že bilo slabo po moje in ostali znakci, ki še spadajo tu zraven. danes sem cela jokava že ves čas, grozno se počutim, želim si da bi bil četrtek in da bi končno M prišla, pa bom vedela da ni drugega izhoda, kot da se sprijaznim s pregledi in postopki, da se sprijaznim, da po naravni poti ne bomo uspešni. Nisem edina, pa nebi rada koga zamorila z mojo negativnostjo, ampak danes mi je grozno težko, ko pomislim da bo čez 3 ali 4 dni moja M prišla. Sprašujem se kdaj bo prišel tisti moj dan, ko moje M nebo in bom končno ugledala . Berem še eno knjigo, ki me je še bolj potisnila v to razmišljanje o otroku in o neuspehu. nekak bomo mogli držat še te 4 dni in bo kar bo. Se mi zdi da sem se prej ves čas spraševala, če je le ratalo, bila vsa v pričakovanju kaj bo, zdej me pa grozno stiska in sploh nič ne pričakujem samo strah me je tistega dne ko bo M prišla.
|