mate0ja
|
Lovro vse najboljše pa naj ti cukri mirujejo, da ne bo mami zaskrbljena. RMR srečno pot, no zdej verjetno si skor že na cilju. Čim lepše vreme vama želim, uživajta. komu pa croksi niso bli grozni na začetku. Sm samo delbelo gledala ljudi pod noge. Pa še tisti prvi so bli res v živih barvah, da so ljudje zgledal ko kresničke. Zdej mam pa tud jest in to dvojne. Ene namesto copat in druge za domačo rabo ko gremo vn. AS ne morem verjet, da ima Lovro tako majhno nogo. Tjaša ima 23, oziroma večino modelov že kar 24. Otroci imajo itak angele, pravzaprav jih imamo vsi. Čeprav sem skos mišljenja, da smo ljudje sami sebi nevarni in se ves čas trudim, da bi morebitne nevarnosti skrčila na minimum. Se mi zdi, da je to prav moja obsesija. Skos sm ob tamali, ko teka, pleza, hodi po stopnicah, na cesti jo skos za roko držim, če je pa kak trenutek ne sm pa ko pokvarjena cedejka, ves čas opozarjam, da mora pazit da na cesto ne skoči in se ustavit, če gre kak avto preblizu. Tle v LJ je itak groza s prometom, nič ni nenavadnega, če se ljudje vozijo po pločniku, če j slučajno na voznem pasu gužva. Pospravljanje .... jest imam pa srečo. Je moj ful redoljuben in se celo zaradi tega včasihmal primeva . Nikoli nisem našla nogavice, ki bi kje naključno ležala, vse vedno za sabo pomije in pobriše, navadno on sesa in pomiva po tleh, jest samo mal po sredini sproti, ko je pa on doma pa vse odmika, vsak kotiček presesa. Edino kuhat, likat, cunje zlagat, prah brisat in čistit kopalnico, ga ne morem navadit. Te stvari ima na ignore. Edino ko sm bla na porodniški se mu je zdelo, da je skrb za vse moja dolžnost ker sem itak doma. Ampak se je pol kasneje v jezik ugriznil, ko je bil sam doma s tamalo in je ugotovil, da je zelo težko vse poštimat pa še za tamalo skrbet in jo animirat. Tko da on večkrat meni teži, če se mi kam mudi in vse na hitro samo na en kup zmečem, ker on si za vse vzame čas in ne vprašajte kolikokrat živčna stojim pred vrati, ko se kam odpravljamo, on je pa vidu packo na tleh in se natančno loti čiščenja. Tamasa . Mi je čist jasno kako te zjezi, ker se moj fotr in brat popolnima enako obnašata. Lahko vse pospraviš, vse zložiš pa pride najprej eden domov, odpre hladilnik, najprej par minut samo gleda not, potem si nekaj vzame ven in seveda pusti vrata odprta, ker bo itak takoj pospravu nazaj in potem po možnosti zatlači v hladilnik prazen kozarec od kumaric in papir v katerem ni več salama. Na pultu ostanejo drobtine, v lijak se odlagajo olupki od salame. Seveda to naredi v blatnih gojzerjih s polno žaganja al pa kake druge svinjarije po sebi in če ga opozoriš se otrese na sredi kuhinje, za finale se v delovni obleki vleže na kavč, sleče nogavice in jih zatlači za kak rob. In potem pride domov še drugi in ponovi postopek. In to je lahko samo deset minut po tistem, ko je blo vse zglancano. In seveda večkrat na dan. Če kaj rečeš je potem koj nerganje. Se mi mami prav smili. Zadnja leta si je sicer mojo bivšo sobo v svoje svetišče spremenila, da ma vsaj tam tako kot si želi. Po tridesetih letih se ji ne da več težit. Je zgubila vso vljo za to.
_____________________________
Če bi rad bil srečen, BODI!!
|