Tasmanskivrag
|
Houdi! Naš se pa iz hrbta na trebušček z lahkoto prevali, noče pa se iz trebuščka na hrbet. Pomoje se boji, ker mu glavica omahne. Ne vem. Pa najbolj mu je všeč tista posodica za vodo, ki sem jo imela za rito umivat (ko je bil še majhen -kot da je to ful cajta nazaj , zdej mi jo itak polije) in si jo povezne na glavo in potem spodaj vriska. Hecen je. UZ kolkov je imel takoj v porodnišnici, nato čez 3 mesece in ker desen kolk ni bil vredu, smo ga pri 4 mesecih še enkrat ponovili. Zdej je vse vredu. Pa nismo široko povijali. Kašice večinoma kuham sama, tja pa sem kakšno kupim, da jo imam za s seboj, če kam gremo. Ponavadi se tolk časa obiramo, da sploh kam gremo in v tistem ne kuham še kašice. Pa ne kompliciram. Doma res veš kaj mu daš, čeprav tut tale kupljena zelenjava in sadje sta meni včasih tako sumljiva. Tržnice pa nimam tolk blizu, da bi tja hodila kupovati. Ne vem, uvoženo je iz vseh delov sveta, raje ne pomislim kako je pridelano. Menda je tako ali tako otroška hrana pod strogim nadzorom in je baje včasih boljša od doma narejene z vsemi možnimi pesticidi in bogsigavedikajše. Krst: oblekla sem ga v bele hlače, spodaj bel bodi, zgoraj svetlo modro fensi šmensi srajčko (kot foter, samo še kravate ni imel) pa modro jopco. Men so te kompleti za krste tako grozni, da mora bit tam v "reklcu", hlačah, srajčki in kravati pa še lajblč (al kako se že temu reče). Za fantke mislim. Za punčke so pa tako cortkane cunje, da bi pa itak vse gor navlekla, če bi bila punčka. Se mi pa zdi, da je to precej odvisno od kraja. Nekje so še vedno zapovedane te bele krstne obleke in pika. Mi je fajn, ker ga še zdej lahko oblečem v te cotice. Sej ne rečem, da sem skoraj celo premoženje zapravila za njega . Ne sej tolk hudo ni blo. Ampak je včasih za fantka kar težko najti kakšne ne-športne cunje. Sem letala 2 dni po BTC-ju, da sem nekaj dobila skupaj. Punce vam moram potožit, pa ne se prosim ustrašit. Danes se mi je sanjalo, da je David umrl (podrobnosti ne bom opisovala, ker je pa čist too much). Jokala sem celo jutro, blodim gor in dol že cel dan, 100 krat vmes že jokala, pa še kar ne morem nehat. Sej vem, da so bile samo sanje, ampak jih kar ne morem in morem pozabiti!!! Sem bla cela paranoična za vsakim vogalom, v avtu.... Kako pozabiš takšne sanje? Prav trudim jih pozabit, pa kar ne gre. Je bilo preveč grozno. Pa še tako v živo sem sanjala. Ah, sej bo minilo, sej vem. Tudi jaz čestitam vsem za dopolnjenih 5 mesecev, VSE zobke, prespane noči, smejkote,..... Vem, da sem hotla še nekaj pokomentirat, pa sem pozabila. Bom drugič. Grem počasi spat (pa ne vem, če upam). Sem utrujena, sem danes imela otroški vrtec, še svoje 4 nečake in nečakinje, in je bilo kar naporno. Mi je bilo pa tako fajn, smo se tako lepo igrali. Sem si malce predstavljala kako je, če imaš več otrok......huh.... Pozdravček!
|