|
RE: Nekaj v razmislek,... 15.5.2010 22:09:34
|
|
|
|
ronja
|
Ne morem se pa strinjati z enačenjem vere in pravljic, recimo jim tokrat zgodbe. Sveto pismo nove in stare zavezi, prav tako tudi Koran niso vera, temveč zgodbe. kot sem napisala: ZAME so te zgodbe izmišljene, ravno toliko je resnice v njih kot v drugih zgodbah, mariskatera je nastala "na podlagi resničnih dogodkov", pa je zame še vedno zgodba ali pa pravljica. Za nekoga drugega je pravljica to, v kar jaz verjamem, pač na podlagi razuma in/ali izkušenj. Vsak se odloča po svoje, to je naša osnovna pravica (zato se mi zdi, da bi morali otroke z vero pustit pri miru - seznanit ja, jim dat na voljo Biblijo, koran, pa še kaj, ampak to je to, ne pa krstit, sploh ker se ne moreš odkrstit, skratka z vsemi obredi bi počakala). Vero v Boga, ki nas ima pa rad in bo zmeraj poskrbel, da bo vse prav, pa si pridobi človek samo sam. Jaz nisem tako domišljava, da bi v to lahko verjela. Zakaj domišljava? Zato ker kaj hudiča sem jaz več kot ena boga črnka tam nekje sredi Afrike, ki jo je posilil en trop vojakov, da ima zdaj otroka, za katerega ne more skrbet in ga bo morala odvršt nekam na smetišče??? Nič več nisem! Zakaj pa zanjo ne poskrbi ta vsemogočni bog? Ko bo poskrbel za vse, za katere bi sama rada, če bi znala, potem bom tudi verjela vanj, prej pa ne! Meni ni nič hudega, rodila sem se v fajn družini, na super koncu planeta, z vsemi možnostmi: izobrazbo, podporo,... komot lahko sama skrbim zase, če se nekaj res hudega ne zgodi. kaj pa oni? Zakaj pa oni niso upravičeni do vsega tega, če nas ima Bog vse enako rad? Naravni zakoni so veliko bolj kruti (veliko ljudi na malem prostoru, ki ima slabo zemljo), človeški pa še bolj (ena rasa je pač imela tehnološki višek, zdaj pa terorizira druge, dokler bo lahko), zato lahko razumem ta svet (čeprav se mi dostikrat ne zdi prav, kako se vrti), ampak nekega vseljubečega boga pa v tale "mess" oz. kontekst ne spravim, žalim slučaj. Verjeti nekomu, ki zna recitirati vso katoliško dogmo, pa ni isto kot verovati. Zgodbe so pri nas, ljudeh, zmeraj olepšane, prirejene, saj niso "objektivna zgodovinska poročila o ljudeh in dogodkih". Kot takšne nas lahko tudi naučijo, kar so hotele, saj bistvo same zgodbe ostane isto navkljub vsej barvitosti. S tem se strinjam. Vendar so zame te zgodbe enake kot druge pravljice, tudi iz njih se lahko veliko naučiš (iz vokla in 7 kozličkov recimo tega, da ne odpiraj neznancem)... Nič več niso, zame seveda. Nekaterim so pa svete, nekateri najdejo uteho, imam prijatejlice, ki ob težavah odprejo Biblijo na nakjlučni strani in najdejo not tolažbo ali rešitev za svoj problem. Če verjameš in si bister, da si lahko tolmašiš stvari na več načinov, gotovo deluje, ampak jaz v to ne verjamem, zato meni to ne bi pomagalo. Različni smo. Sama mislim, da morajo ljudje videti bistvo zgodbe, ne slikovit oris dogajanja. Takrat so ljudi res križali, žrtvovali in kaj še vse. Ja, je pa to kruto in otroci imajo zaradi teh podob lahko more. Pač otroku ne začneš takoj razlagat o tem, kako bo nekoč mogoče v mukah umrl, prav tako boš verjetno še prej umrl ti, niti mu ne začneš razlagat prvič, ko te vpraša, kako se je rodil, da te je bolelo, ko da bi te zaklali, pa narazen vlekli! Te podrobnosti pač prihraniš za malo kasneje, ko je otrok bolj zrel, večji, ima več obrambnih mehanizmov,... pa še takrat ne poveš tako. Gotovo kar dolgo ne bom povedala malima, da porod svinjsko boli. Kasneje jima bom povedala, da boli, ker mislim, da je prav, da človek ve resnico in se lahko nanjo pripravi, ampak gotovo pa ne zdaj! Pa je tudi res! A Abraham vseeno ni zaklal svojega sina Izaka. Ja, bravo Abraham! Zame to ni nobena zmaga, zame je čudno že to, da je sploh razmišljal o tem, da bi ga! To je namreč proti naravnim zakonom, v katere sama verjamem - pač da poizkušamo ohranit svoje potomce žive in jim zagotovit čim lepše življenje, da se bojo plodili dalje (ni glih romantično, priznam, ampak v to pač verjamem ). Joba ni zlomilo, ko mu je Bog vzel živino, zemljo in družino. no, to mi je pa čudno! In zame ni nek heroj, ker se ni zlomil, ko so mu vzeli družino! In pazi ti ta vrstni red: najprej je živina, potem zemlja, potem pa še ena družina... To tudi nekaj pove, ko smo glih pri skritih sporočilih . In evo, točno to je to, zaradi česar ne verjamem v te zadeve. Kot bi rekel Richard Dawkins: "Če imate raje preroka iz 15. stoletja kot lastne otroke, je to vaša stvar, ampak ne morete pa pričakovat, da vas bom potem jemal resno". Verjamem, da nekateri to verjamejo in tako čutijo, mi je pa popolnoma nedoumljivo. In ne, ne najdem se v tem, niti se nikoli ne želim najt v tem. In nekateri ljudje so bili dobri tudi takrat, ko je bilo to najtežje. No, v to pa tudi jaz verjamem. Celo mislim, da jih sploh ni tako malo. In mislim, da ateisti na splošno to mislimo , vsaj če Dawkinsa bereš , on ima veliko izkušenj z ateisti. Večinoma mislimo, da je večina ljudi dobrih. Mislim tudi, da je imela dogma v osnovi precej človekoljuben namen. Tako, kot sta prepoved svinjine in zapoved obrezovanja pri muslimanih imela namen preprečiti zastrupitve s pokvarjenim mesom in višji higienski minimum za opletače, je tudi krščanska dogma bila ustvarjena z, vsaj nekdaj, dobrim namenom. V to sem prepričana. Prav tako je imel zelo zelo dober namen Marks, pa pol povojnih partijcev, pa verjetno tudi Manitou ni imel nekih zlih naukov... Nauki so dobri, ljudje pa jih žal interpretirajo po svoje, da rešujejo svoje frustracije. Ampak če spet citiram Dawkinsa, kaj ga moti pri veri in moti tudi mene, je to to: "Od vedno so obstajali dobri in slabi ljudje (in vse vmes), večina je dobrih. In dobri bodo delali večinoma dobre stvari in slabi večinoma slabe - ampak samo vera naredi, da tudi dobri ljudje v veri, da delajo dobro, naredijo ogromno žalega." Evo, moj evro .
|
|
|