Tina1
|
Evo, začenjam pisat. Pa saj ne vem kje začet. Mogoče najbolj na začetku. Na kratko: po štirih iui-jih in dveh icsi postopkih sva rekla, da zdaj je pa dovolj. Pa ne zato, ker ne bi imela volje, ampak predvsem zato, ker sem po obeh postopkih imela porušene hormone še cca pol leta. S tem pa ogromno težav, ki sem se jih poskušala rešiti naslednjih nekaj mesecev. Pa sem rekla, da kljub temu, da imava še štiri postopke, je pa vseeno nekje treba potegnit črto in končat poglavje. Zato, punce sem se tudi nekako umaknila iz prejšnje teme. Nisem mogla pisat, nisem mogla mislit. V glavnem, o posvojitvi nisva nikoli govorila naglas. Mogoče zato, ker nisva vedela kje in kako začeti, kako skombinirat najini službi, kam se obrnit v tujini. Je bila pa to najina tiha želja, ki se je razvijala v nama. Potem se je pa lansko poletje zgodilo. Ker imam doma svoj s.p., varovanje otrok in vsakodnevni stik z otroci, starši, ki so vedeli, da se trudiva za naraščaj, pa ne gre. No in lansko poletje mi je mamica punčke, ki sem jo pazila omenila, da je pa njena sodelavka v Ukrajini in da bosta posvojila otroka. Dala mi je njeno številko in rekla, če želim oz., če bova kdaj razmišljala v tej smeri naj jo pokličem. To je bilo julija. Mojemu sem omenila, pa sva nekako rekla, jo bom poklicala če kakšen mesec, da jo ne gnjavim prej. Poklicala sem jo konec avgusta. Punce, jaz sem jo poslušala z odprtimi usti in od mene se je slišalo, ja, ja, aha, a res, o kako lepo. Poleg sem imela solzne očke od sreče, pa kurjo polt, pa končno je življenje spet imela tudi sončno stran. Jz sem hotla že tist moment v Ukrajino. Parkrat sva se še slišali, povedala mi je kako je bilo pri njima, kako to poteka in kako srečna družinica so. Onadva sta vse papirje urejala s pomočjo ženske pri nas. V bistvu je ona prevajalka in ima kontakt z odvetnikom v Ukrajini. Ona pregleda dokumente, če kaj ni ok se jih popravi takoj. Ko mi je poslala sliko na mail, sem ostala nasmejana in sem jo hodila gledat. Cukerček . Mojemu sem vse informacije posredovala naprej. Takrat sva izlila iz sebe to tiho skrito željo, ki sva mislila, da bo ostala samo želja, pa sva počasi dojemala, da imava najlepši cilj v življenju. Ja, vse lepo in prav, ampak potem se je pa začelo, en cel kup vprašanj. Tako sva začela: Konec septembra sva šla na CSD, čist informativno. Zmenili smo se za 14.10. 2009. Ker pa nisva bila poročena, sva zelo na hitro šla v Tobačno po datum. Si predstavljate, kakšen šok je to bil za domače. zadnji teden v septembru sva povedala, da se zanimava za posvojitev. Isti dan pa sva povedala, da se 10. 10. poročiva. Po skoraj 14-letih skupnega življenja. Skratka, na CSD sva imela 4razgovore in enega pri psihologinji, en obisk socialne. In to je bilo to. Poročilo sva imela pred Božičem že v roki. Zelo pridno socialno delavko sva imela. Po novem letu sva overila pooblastilo odvetniku in poročilo socialne. To sva nesla prevajalki, ona je prevedla in poslala v Kijev. V začetku februarja je odvetnik sporočil, da imava končni datum za oddajo dokumentov 12.8. Tako sva začela v drugi polovici marca z zbiranjem dokumentov. Moram priznati, da nama je šlo kar hitro. V slabih 4-ih tednih sva imela zbrane vse dokumente, s tem, da sva zdravniške preglede opravila na napotnico. Ko sva imela zbrane dokumente sva jih poslala prevajalki, ki jih je pregledala, potrdila in sva jih odnesla apostolirat na sodišče. V petek sva jih dvignila in odnesla k prevajalki, da jih prevede in pošlje v Kijev. Se pravi 12.8. je datum - takrat bova na ministrstvu na vrsti, sporočijo datum, ko moravi priti v Kijev. Računava, da bodo sporočili do konca avgusta in da bova šla v Kijev v drugi polovici septembra. Men oz. nama se samo še smeje. Na, pa ni bilo tako kratko kot sem na začetku napisala, ampak nekako ne gre bolj na kratko. Verjetno sem še kaj izpustila, pa bom še napisala oz., če kero kej zanima pa takrat dopišem. Pija76 - ja se poznava iz prejšnje teme. Kar se pa tiče Ukrajine in Černobila je pa tako kot je že ena napisala: odvisno kateri konec oz. katera regija. Res je, da vsak prvo pomisli na to, ampak saj otroka vidiš, vidiš njegovo dokumentacijo. Preko te prevajalke je prišlo kar nekaj otročkov iz Ukrajine, pa so vsi cukri, zdravi. Pred novim letom je ena družina posvojila tri otročke, v marcu so posvojili tri sestrice, sedaj je en par v krajini, en gre maja, potem pa že midva, pa družinica, ki jo poznam je lansko leto junija prišla v Slo, s prekrasno punčko, ki pa je trenutno pri meni v varstvu. Daisye, hvala še 1x za lep seznamček. Hvala pa tudi vsem, ki navijate, vzpodbujate Zdej pa neham, če ne me boste izpisala iz kluba posvojenih mam
|