DaisyE
|
Nu, saj pravim, sem glih židane volje. Dec je odpovedu, mene so pa maili tolk zmatrali (noso hotli skozi), da sem čisto tilt. sem si kar Mlakarja naštimala...Za ozadje. Kje naj začnem. Ali, sploh niso bli mrki, so se prav režali, ko sva tiste flaše iz ruzaka vlekla. Saj sem rekla, je reku, če mama šnops za s sabo. Ma jaz očitno tolk debilno zgledam, da ne more noben resen ostat. Dom naš je #14. na siničkini ulici. Porihtan u nulo. pa tolk lepo majo naše palčke. Dons je bla teta, ki ga je prinesla, kar malo solzna. Pol sem pa še jaz skor ratala. Dec je med čakanjem sprobu vse terapevtske mašine v sobi, sem ga kregala, da nama bojo sodbo razveljavili, če bo kaj ferderbu. Noki, sem ga pelala na bowling. Kot sem že rekla (pa ne vem več kje), dobri stari cajti, normalno lahko pirčkaš zraven in pušiš. Sma kar dve uri špilala, mislim, da mam žulj na palcu, zmagu pa valjda, naš dečko. Je ful ponosen nase, čeprav ne vem zakaj, proti tako revnemu nasprotniku. Sem na koncu vprašala, če dobima za jutr kaj popusta, če spet prideva, pa se je un za kaso tud sam nasmeju. Pa še to. Po obisku sva šla na kosilo v eno oštarijo, kjer sva že enkrat bla, na drugem obisku, mesec in pol nazaj, pa se naju je kelnarca tud spomnila, naju je vprašala, če nama isti pir prinese kot zadnjič. Bohseusmili, še malo pa me bo cel svet samo še po tem, kateri pir pijem, poznal.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|