Anonimen
|
Jaz spet ne morem spat. Čujem že od dveh ponoči. Ne morem verjet kako sem tečna! Ko sem vstala, sem hotela biti tako ˝žleht˝ in zbuditi mojega  , in to samo zato, ker sem mu ˝fouš˝, ker lahko pridno smrči. Kakšna packa sem...
8 mesecev se mi je sicer vleklo v nedogled, ampak, da je pa zadnji mesec tako hudičev, pa ne morem verjet. Pa kar čakam, če mi bo voda odtekla, čakam, če bo slučaaaaaajno mimo priletel VSAJ lažni popadek, pa itak nič.
Upam, da naša Chi_Pita že carta
Nejanejc: mene je pa prav groza obiskov. Res, nimam ne volje ne nič, da bi se mi v hišo napovedal folk. Grem z veseljem ven na kavo, počvekat, se malo sprostit, ampak me kar mine, ko slišim pri vratih zvonec (pa so ponavadi le sosedi), ampak se mi ne še z njimi ne da ukvarjat. Pa ne sekiraj se zaradi soli. Malo smo raztrešene
Tintin:  Upam, da prehlad kmalu mine!
Ela: držim pesti, da greš kmalu v 2 dela!!
NATAŠA: saj vem, da so hormoni, ampak, če grem že sebi tako na živce, koliko grem šele drugim Ti si dobra s tem pospravljanjem. Meni se enostavno ne da več. Bo pa najin  prišel v najbolj svinjsko bajto... briga me. Ne morem več.
Upam, da druge lepo dremuckate. Lako, da se katera ravno muči v P, pa bi bila z veseljem na njenem mestu Komaj že čakam, da se ˝rešim˝, ker tole je obup.
< Sporočilo je popravil Aprilčica10 -- 11.4.2010 5:59:33 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Dogaja se nič, še trebuh mi več ne otrdeva. Včeraj sem se odločila, da greva danes v Varaždin na tekmo s psi. Ne morem več gnit doma in čakat, da se kaj zgodi. Očitno se ne bo oz. bo treba sprožit, do takrat pa res ne morem več kavča peglat. Se mi že meša od dolgčasa in občutka, da imam pol tone. Pes ima svoj kotiček pod kavčem, tam najraje spi, in ko je spodaj, se sploh ne upam na kavč usest, da se ne bi zrušilo vse na njega. 
Groza ... 
Saj mogoče, ko bom jaz že 5 dan čez rok, da mi bo počasi vse presedlo in bom dirkala okoli. Tako pa si bolj iščem lokacije, da sm lahko hitro v bolnici, potovalka se pa tak že lep čas vozi v avtu
in mamice 
pa že mojemu pravim kaj te je to da sploh ne mine in me moj malo prestrašeno pogleda pol se jaz komaj spomnim da draga mami, mogoče pa so popadki 
in pol sem ugotovila da se je stvar na vsake pet minut pošteno ojačala in torej sklepam da smo imeli spet lažen alarm 
vem da ti ni prijetno, to čakanje in počutje kot kit... tudi jaz sem včasih najbolj siten človek na planetu, je onidan že mama govorila mojemu da mi moreta zdaj kaj popustit ker pač že gre proti koncu in sem bolj občutljiva. 
sem - kaj se ne vidi sij nad mojo glavo 
Tu samo čakam in psihiram in googlam o porodih velikih otrok 
Nazaj grede pa se je začelo: boleča otrdevanja na pet minut, na štiri, na tri ... pa je bil moj že čisto navdušen, da greva kar v porodnišnico. Ampak sem rekla, da greva prej domov, ker s takimi popadki v porodnišnici nimam kaj počet. No, seveda se je doma vse umirilo in zdaj že eno uro ni ne duha ne sluha o kaki akciji. 
Ampak grem vseeno hitro malo spat, če me ponoči kaj zgrabi, da bom spočita 
(PDP 06.04.) 
: 16 
