živa
|
mkbk, tole sem pisala v začetku februarja: Pri nas, če sta oba, je kar znosno. Se kar sama zamotita, dokler se ne spričkata za kakšno igračo ("to je moje!" ). Veliko se igramo z vlaki (leseni iz Ikee, Lego, Tomažek), nekaj časa se žogamo, tudi s plastelinom ustvarjamo (predvsem delamo kačice z "mlinčkom" ali kar z roko, pa valjamo ga z valjarjem in vtiskujemo modelčke), skupaj kuhamo (jima dam npr. bučko za razrezat z jedilnimi noži) ali pečemo piškote, dajemo prat - ok, to so recimo gospodinska opravila, ki jih delamo, če/ko so pač na sporedu; sestavljamo puzzle, od risank je priljubljen Nodi ali Baby Einstein ali Garfield (ta bolj pri N.), pa s pručk skačeta na sedežne blazine, sestavljamo stolpe ali tunele iz legic oz. mlinčke in cevi iz Poly-M kock, kaj rišemo (voščenke, barvice, flomastri, z vodenimi se mi trenutno ne da pucat ), zanimiva jima je lesena "steza" za frnikole, nekaj časa nazaj sem jima postavila šotorček, beremo knjigice, valjamo se in plezamo drug po drugem, svetimo z baterijami, proti večeru jih dam v banjo, če nimata vročine, delamo cesto iz domin, se igramo z avtki po tepihu ali sestavljenih cestah ali kar tako, rišemo po tabli, se skrivamo pod kovtri, vozita "vlak" (= stol s flisom na nogah, da se ne odrsa parket), plešemo, pojemo, gremo se prstne igre, kuhata v svoji kuhinjici, igramo klavir ... evo, po mojem sem naštela praktično vse, kar počnemo doma. Ker pri nas je huda vročina dan ali dva, takrat sem res bolj brali knjigice in se crkljali, potem je pa tako, kot da ne bi bila bolna, samo za v vrtec nista. Je pa res, da je imel čvergi takrat dobri dve leti in je to kar razlika od tvojega Filipa. Ko je bil pa moj maksi star približno toliko kot tvoj (in še edinec), so bili pa zanimivi žebljički - malo jih je vstavljal v luknjice, večinoma pa "prelival" iz lončka v lonček, pa vrtavke, lončki, ki se zlagajo drug v drugega ali v stolp, pogledal je kakega Nodija, navdušen je bil nad Baby Einstein - Baby MacDonald - On the farm (otroški dokumentarec), plezal skozi tunelček v šotor, bral knjigice (kartonke, še posebno rad je imel Moj prvi slikovni besednjak) ... govoril pa ni nič drugega kot pa-pa, tako da je bilo res težko z njim komunicirat. Zdaj grem pa RES delat. Lp, živa
|