Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina IZVIRNO SPOROČILO: AnjaPH Gina, lepo si interpretirala moško videnje situacije in razumem kaj želiš poudariti. Zavedam se, da je utrujen, ko pride domov. Zavedam se, da si želi v miru pojesti kosilo in morda v miru spiti en viski. Vendar bi se počasi moral zavedati, da tako kot je bilo pred prihodom otrok, ne bo več (bo, vendar čez 15 let recimo). Vedno bo moral najti še zadnji atom energije, da bo sinu previl plenico ali ga spravil spat, služba gor ali dol. Morda res pričakujem preveč od njega, morda res preveč sodim po sebi, venda si ne morem pomagati, da ne bi čutila sočutja do sina, ki obožuje atija, ko vpije nanj in se potem toliko bolj stiska k meni, ko ga ni. Jaz pa nisem prepričana da res razumeš, kaj sem ti želela povedati. Tvoj dec zgleda čisto odgovoren in očitno vse sorte naredi, poleg tega da hodi v službo. Problem je, ker vidva gledata drugače na vzgojo. Otrok počne reči, ki niso za počet, dec znori, ti pa ne vidiš, da znori ker se ta mali neprimerno vede in rečeš, da ima ta mali pravico do lumparij, ker je mali in krivdo pripišeš možu, ker se dere. Jaz pravim, da gre to dvoje eno z drugim. Če mali ne bi ril po krožniku z rokami, če ne bi brcal, tulil... mož ne bi vpil. Saj se on ne pritožuje, ker mora delat. Pritožuje se nad tem,d a mora prenašat otroka, ki počne neumnosti in ga želi tega odvadit. Res na ne preveč primeren način, čisto preveč moški (zdaj pa živimo v ženskih časih, kjer moške vzgoje ne sme bit, ajd v redu, sem sama tudi ženska in te moške fore težko prenašam) ampak v resnici ima prav - tega otrok ne sme počet, četudi je mali, ker sicer bosta imela doma velikega razgrajača namesto malega. IN tu ne gre za zagovarjanje moškega. Gre tudi za tvoje nespoštovanje njegovega dela. Zahtevaš od njega, da je mama. On nikdar ne bo mama, ampak bo vedno oče, s svojimi moškimi forami vred. OK je tako. Priden je,dela, zasluži, pomaga enakovredno, vzgaja otroke,... kaj bi sploh rada? Daj mu priznanje, da je fajn, koristen in priznanje, da ima pravico biti zmatran- pusti ga, da se spočije. Zakaj je otrok pomembnejši od partnerja? Najprej morata vidva med sabo imeti odnos, da bo otrok lahko spoštoval skupnost. Če pa bo otrok daleč pred zmatranim očetom, pa to sori, ni ok. Meni se zdi, da si čist moderno zamenjala vrstni red, kdo kdaj pride na vrsto. Najprej ti in mož - da sploh lahko funkcionirata, potem šele otrok - razen biološke potrebe otroka seveda. In tu ne gre za bogega moškega, veš. Saj je odgovoren. Niti ne gre za ubogega otroka, veš. Gre za nestrinjanje glede vzgoje in za utrujenost zaradi vsega skup. Poglej. Ko mi bo on dal priznanje, da sem superfajn mama, ga bo tudi sam dobil. Kdaj se pa lahko jaz spočijem? Oba sva v istem šmornu.
|