Najbolj verjetno se v njenem primeru ne bi nič pogovorila in si mislila svoje, ter uredila tako, da bo zame ok. Okoliščine te včasih prisilijo v to - kadar gre za sorodnike mislim. A nobena nima takih izkušenj? Lahko ste srečne.

Na kakšen način bi ve v taki situaciji povedale veselo novico.

odločila sem se, da naredim tako, čeprav ne bo lahko. user posted image

Upam, da bom zmogla oprostit in se veselit otročka, ki ni nič kriv, in je prav, da ga lepo sprejmem user posted image
Morda sama enkrat sprevidita, da nista ravnala prav

Čak, meni nista povedala da je noseča in bom zdaj jaz njo spraševala?!
Očitno nočeta nič deliti z mano.

Kako bi pa to izpadlo, predstavljaj si:

Ej ________, glede na to, da že koristiš porodniški dopust,... kaj boš ti slučajno zdaj kmalu rodila?!

Al pa: '' A mi zaupaš kdaj imaš rok? Da bom vedla povedat, ko me katera babnca na cesti vpraša.''

Nekako ne razumem...sama veš oz. predvidevaš, da je ta situacija nastala zarad tvojga SS in njihovega strahu pred tem, da te prizadanejo...istočasno se pa obnašaš tako kot da so oni to zanalašč naredil, samo zato da te prizadanejo...Očitno ne moreš sprejet tega, da ni bilo zlonamerno, ampak bi ti kr neki po svoje (pa boš še naprej užaljena, ne boš se pogovorila,itd.) Očitno je tut to, da pač tebi izgleda nekako ta situacija ustreza...oz. ti ustreza bit užaljena in prizadeta.

Morda je brat s tem, ko je povedal mami in je mama potem povedala tebi, mislil, da je opravljeno. Morda on misli, da ti nočeš govoriti o tem, ker to težko prenašaš. Muška je dala čisto dobro idejo. Pokliči brata, spregovori in prav mogoče se mu odvalil kamen od srca.

Hecna familija ste. Morda prav zdaj tvoj brat sedi v kakem kotu in premišljuje, kakšna čudna sestra si. Mama ti je povedala, da bo dobil otroka, ti se pa delaš, kot da ni nič.

Morda on misli, da ti nočeš govoriti o tem, ker to težko prenašaš.

zakaj pa si tiho, pa si verjetno po svoje razlagata,

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Od tistega trenutka dalje, smo prekinili vse stike, ni me zanimalo cisto nic v zvezi z njeno nosecnostjo, zame kot da niso obstajali. Oni pa seveda tudi niso iskali stika, ker so verjetno mislili, da je bolje tako, da me bo ze minilo, ko bo preteklo dovolj casa.

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Zato ker sem bila prevec prizadeta. Ja mene je njena nosecnost mocno prizadela. Iz enega samega razloga; na otroku sta zacela delati takoj po smrti mojega (to pac vem, zal) in bilo mi je nepojmljivo, da onadva nista znala zalovati z mano. Bi se potem jaz morala veseliti z njima? Tudi ce bi se hotela, tega nisem zmogla ne fizicno ne psihicno.

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Zato ker sem bila prevec prizadeta. Ja mene je njena nosecnost mocno prizadela. Iz enega samega razloga; na otroku sta zacela delati takoj po smrti mojega (to pac vem, zal) in bilo mi je nepojmljivo, da onadva nista znala zalovati z mano. Bi se potem jaz morala veseliti z njima? Tudi ce bi se hotela, tega nisem zmogla ne fizicno ne psihicno.

Ja bilo mi je lazje, da jih nisem vec videla in scasoma ne bos verjela mi je to postalo normalno. Takrat me je tudi nehalo boleti, da nista mogla vsaj malo pocakati. Nekako se mi je zdelo, da je tudi njima hudo vsaj malo. Pa ocitno ni bilo tako. Jaz niti jesti nisem mogla.
Ja verjetno bos rekla, da imata pravico do svojega zivljenja in da je cisto njuna odlocitev, kdaj bosta delala na otroku. Ni panike. Moja je pac taka kot je bila.
Je bilo pa potem se nekaj cvetk v smislu zabav za RD - daj povej mi, je normalno da mi umre otrok, potem pa dobim vabilo na sorodnikov RD, kjer je pisalo, naj pridemo z veliko dobre volje, skrbi pa naj pustim doma? Tocno tako je pisalo. No saj pravim ocitno so tele vezi s sorodniki kul ko je vse ok. Tako da jaz na sorodniske ne dam prav cisto nic.

Uzaljenosti ze davno ni vec. Ves kako pravim jaz, dokler je zamera, uzaljenost, jeza, kakrsnokoli custvo, se lahko se kaj resi. Ko pa ni nobenega custva vec, ko ti je vseeno, potem nimas ves kaj resevati.

Oh, malo sem bila dolga, spet sem zasla s teme, Florecita oprosti. Sem samo odgovorila Riji, pa dvomim da me bo lahko razumela.

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Rija, ja se je.

IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Zato ker sem bila prevec prizadeta. Ja mene je njena nosecnost mocno prizadela. Iz enega samega razloga; na otroku sta zacela delati takoj po smrti mojega (to pac vem, zal) in bilo mi je nepojmljivo, da onadva nista znala zalovati z mano. Bi se potem jaz morala veseliti z njima? Tudi ce bi se hotela, tega nisem zmogla ne fizicno ne psihicno.

Ja bilo mi je lazje, da jih nisem vec videla in scasoma ne bos verjela mi je to postalo normalno. Takrat me je tudi nehalo boleti, da nista mogla vsaj malo pocakati. Nekako se mi je zdelo, da je tudi njima hudo vsaj malo. Pa ocitno ni bilo tako. Jaz niti jesti nisem mogla.
Ja verjetno bos rekla, da imata pravico do svojega zivljenja in da je cisto njuna odlocitev, kdaj bosta delala na otroku. Ni panike. Moja je pac taka kot je bila.
Je bilo pa potem se nekaj cvetk v smislu zabav za RD - daj povej mi, je normalno da mi umre otrok, potem pa dobim vabilo na sorodnikov RD, kjer je pisalo, naj pridemo z veliko dobre volje, skrbi pa naj pustim doma? Tocno tako je pisalo. No saj pravim ocitno so tele vezi s sorodniki kul ko je vse ok. Tako da jaz na sorodniske ne dam prav cisto nic.

Uzaljenosti ze davno ni vec. Ves kako pravim jaz, dokler je zamera, uzaljenost, jeza, kakrsnokoli custvo, se lahko se kaj resi. Ko pa ni nobenega custva vec, ko ti je vseeno, potem nimas ves kaj resevati.

Oh, malo sem bila dolga, spet sem zasla s teme, Florecita oprosti. Sem samo odgovorila Riji, pa dvomim da me bo lahko razumela.

Žal mi je za tvojega otroka, barni. Hudo hudo mi je zanj in zate, da ga zdaj nimaš ob sebi.
Ampak če bi jaz bila tvoj brat, sestra, svakinja ali mati, bi se te sramovala. Ti ne moreš, ne smeš in nimaš pravice določati KDO JE NA VRSTI za srečo. Tvoj brat in žena najbrž nista izbirala trenutka zanositve zato, da bi se maščevala iz tebe in tvoje nesreče. Da bi morala počakati? Noro. Res, nora misel. Zaradi pomilovanja do tebe bi se morali vsi po vrsti odpovedat normalnemu življenju?
To, kar nosiš v sebi - sovraštvo do družine zaradi smrti tvojega otroka - ni normalno čustvo. No, ti se najbrž s tem pumpaš in to ti daje energijo za to, da greš naprej. Da si jezna na tujo srečo. Kako lahko????

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Ampak zdaj vidim, da je vseeno biti najbolje tiho, ker, kot zgleda, res nikoli ne veš, če je vsem in vsakomur povšeči čas tvoje nosečnosti, pa da s svojo nosečnostjo ne boš prizadel tega ali onega ali tretjega ... mislim švašta

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Jaz sem bila pa na istem kot ti. Samo s to razliko, da je meni umrl otrok in da smo zalovali, v tistem trenutku pa je bila na vrsti vesela novica, da brat pricakuje. Mi je povedal sam, ona ni imela "jajc" pridt in se sosocit z mano, seveda mi je bilo strasansko hudo, niti pod razno se nisem mogla veselit z njima.

IZVIRNO SPOROČILO: mika

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Ampak zdaj vidim, da je vseeno biti najbolje tiho, ker, kot zgleda, res nikoli ne veš, če je vsem in vsakomur povšeči čas tvoje nosečnosti, pa da s svojo nosečnostjo ne boš prizadel tega ali onega ali tretjega ... mislim švašta

HB, da ne živim med takšnimi ljudmi in svoje sreče ne rabim skrivat. Sicer smo pa na splošno vesela familija in se veselimo srečnih dogodkov....
Žalost ali sreča....vedno si stojimo ob strani. Opažam pa, da je to danes  redkost, da nekateri pravčakajo, da se se komu zgodi kaj slabega. Če pa se zgodi kaj dobrega, pa se bodo potrudili, da bo izgledalo slabo, kot je npr. nosečnost, nekaj najlepšega v življenju ...nimam besed, res ne

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Zato ker sem bila prevec prizadeta. Ja mene je njena nosecnost mocno prizadela. Iz enega samega razloga; na otroku sta zacela delati takoj po smrti mojega (to pac vem, zal) in bilo mi je nepojmljivo, da onadva nista znala zalovati z mano. Bi se potem jaz morala veseliti z njima? Tudi ce bi se hotela, tega nisem zmogla ne fizicno ne psihicno.

Ja bilo mi je lazje, da jih nisem vec videla in scasoma ne bos verjela mi je to postalo normalno. Takrat me je tudi nehalo boleti, da nista mogla vsaj malo pocakati. Nekako se mi je zdelo, da je tudi njima hudo vsaj malo. Pa ocitno ni bilo tako. Jaz niti jesti nisem mogla.
Ja verjetno bos rekla, da imata pravico do svojega zivljenja in da je cisto njuna odlocitev, kdaj bosta delala na otroku. Ni panike. Moja je pac taka kot je bila.
Je bilo pa potem se nekaj cvetk v smislu zabav za RD - daj povej mi, je normalno da mi umre otrok, potem pa dobim vabilo na sorodnikov RD, kjer je pisalo, naj pridemo z veliko dobre volje, skrbi pa naj pustim doma? Tocno tako je pisalo. No saj pravim ocitno so tele vezi s sorodniki kul ko je vse ok. Tako da jaz na sorodniske ne dam prav cisto nic.

Uzaljenosti ze davno ni vec. Ves kako pravim jaz, dokler je zamera, uzaljenost, jeza, kakrsnokoli custvo, se lahko se kaj resi. Ko pa ni nobenega custva vec, ko ti je vseeno, potem nimas ves kaj resevati.

Oh, malo sem bila dolga, spet sem zasla s teme, Florecita oprosti. Sem samo odgovorila Riji, pa dvomim da me bo lahko razumela.