čebelica01
|
Terapija ABA ABA (Applied Behavior Analysis) Terapija ABA ima velike zasluge pri otrokovem dramatičnem izboljšanju! Zelo malo otrok, zelo redki otroci si lahko popolnoma opomorejo od secretina, dietne prehrane ali AIT (Auditory Integration Therapy), ampak velika večina otrok bo potrebovala kombinirani pristop do otroka, pri kateremu bo ABA glavni predmet. Odkar starši dobijo diagnozo za svojega otroka, sanjajo o hitrem izboljšanju avtizma, premišljujejo: če bi naredili to in to, potem bi si otrok na hitro opomogel. Realnost pa je na žalost drugačna, zdravljenje avtizma je dolgotrajno. Terapija ABA je tek na dolge proge, z majhnimi koraki, vendar ti majhni koraki vas lahko popeljejo daleč, če ste vztrajni! Nekateri starši se izogibajo temu pristopu, misleč da bo njihov otrok čudežno ozdravljen od kakšnega zdravila. Mi vsi si želimo čudežev, in čudeži se lahko zgodijo, ampak včasih pridejo kot rezultat trdega dela z otrokom! Starši, kateri svojim otrokom dodajajo zdravila, kot so secretin, opažajo dramatične spremembe pri svojem otroku, vendar pa je jasno, da omenjeno zdravilo le omogoči otroku, da se lahko uči, ABA pa je tista, katera priskrbi orodje za otrokov napredek. Brez terapije ABA, tudi secretin ne bi imel takšnega učinka, otrok ne bi bil tako spontan, vesel in bister, povedo mnogi starši avtističnih otrok. Kaj je ABA (Applied Behavior Analysis)? Preprosto povedano, ABA uči, da zahtevno nalogo razbijemo na več majhnih delov, kateri niso tako zahtevni in se jih otrok lažje nauči, z vsakim delčkom pa sestavlja omenjeno zahtevno nalogo, dokler je ne obvlada. Za pravilne odgovore oziroma obnašanje, se otrok nagradi, medtem ko so nepravilni odgovori popravljeni, neprimerno vedenje pa ignorirano ali preusmerjeno. Natančni podatki o vsakem poskusnem učenju so skrbno zabeleženi. Vedenjske terapije so bile uporabljene že v davni preteklosti in sicer z velikim uspehom. Kot primer navajamo avtističnega otroka, ki kriči, zelo glasno in zelo pogosto. V takšnem primeru ne smete dati otroku kar želi. V trenutku, ko preneha s kričanjem, se obrnemo k njemu in spodbujamo njegovo mirno obnašanje. V nekaj dneh naj bi vpitje slabelo, sčasoma izginilo. Spodbuda je lahko vse, kar ima otrok rad: hrana pijača, objemi, poljubi, priljubljena igrača. Kakšni so cilji ABA terapije? Terapija je veliko več kot samo vedenjska terapija! Cilji ABE so razvoj otroka na mnogih področjih, vključno s pozornostjo, posnemanjem, govorom, družabnostjo, samo-pomočjo. Prisostvovati v veščinah, kot so: učiti se kako obsedeti na stolu, vzpostavljanje očesnega kontakta, poslušanje. Ob začetku te terapije so avtistični otroci večinoma nesposobni obsedeti na stolu in biti pozorni. Otroka je večkrat potrebno prenesti na stol, klub njegovemu kljubovanju. Ko ga posedemo na stol, lahko dobi nagrado(hrana, pijača, igrača…) in mu povemo, da je to zelo dobro naredil. Sčasoma se otrok nauči, da pride k mizi, takrat, ko se ga pokliče. Z vsakim ukazom mu damo dve možnosti, da to naredi sam, preden fizično pristopimo k njemu. Veščine posnemanja zajemajo tako govor, kot tudi fizične sposobnosti. Od otroka se pričakuje, da ponovi tisto, kar je naredila njegova terapevtka. Na primer terapevtka si da roke na glavo in pove otroku: naredi to! Potem vzame njegove roke in mu pomaga to narediti. Ko to naredi, tudi s pomočjo, dobi nagrado. Te veščine v končni fazi pripeljejo do celotnega posnemanja dogodkov, igre in jezika! Govorne veščine se začnejo preprosto. Če otrok ne govori, je cilj, da začne otrok oponašati zvok. Terapevtka reče: reci aaaaaa in otrok naj bi rekel aaaaaa. Za dosego takšnega imitiranja je lahko potrebno tudi več tednov, da otrok to naredi, ko mu rečemo. Vse to vodi k temu, da ga učimo imitirati cele besede, in končno fraze. Če otrok že govori, bo začel z bolj zapletenimi nalogami. Govorne veščine imajo dva vidika: sprejemajočega in oddajajočega. Preden otrok začne govoriti, razume pomen govorjenega, ga sprejema. Terapevtka naj položi čevelj na mizo in reče: dotakni se čevlja. Nato naj vzame otrokovo roko in mu fizično pomaga, da to naredi, ter ga nagradi. S časom se otrok nauči, da imajo predmeti ime(sprejema), in ko začne govoriti, jih imenuje po imenu(izraža). Družabnih veščin, katere pridejo naravno do večine otrok, moramo avtistične otroke naučiti! Te veščine vključujejo tudi: igrati se z igračami na pravilen način, deliti igrače in izkušnje, ter razvijati prijateljstva. Če otrok nima razvitih nobenih družbenih veščin, začnemo od začetka. Vzamemo majhen avto in mu rečemo: naredi to, ter vozimo avto gor in dol po sobi. Potem damo avto v njegovo roko in mu pomagamo, da to naredi. Ko se otrok nauči govoriti, igri dodamo zvoke avta. Ko otrok napreduje, ga naučimo deliti stvari, izmenjavati si, pretvarjati se in odmorov z njegovimi prijatelji. Veščine samo-pomoči vsebujejo samostojno oblačenje in slačenje, toaletne navade, varno kuhanje ter drobna hišna opravila. ABA cilja k vsakemu opravilu z majhnimi, a zanesljivimi koraki. Teoretične veščine se začnejo z učenjem oblik, barv, črk in številk, in potem k nadgradnji: branju, pisanju, črkovanju in računanju. Ko se otrok nauči brati, ni vedno sposoben razumeti prebranega. Morda ne loči med: ona, on, onadva, oni… Pomagamo si s tem, da vse to napišemo na tablo, zraven pa so slike, ki ponazarjajo dogodek. Na takšen način je otrok sposoben razumeti razliko med besedami in njihov pomen. Potem zbrišemo besede, ostanejo naj samo slike, otrok pa naj ponovi besede. Otroka je potrebno pripraviti do tega, da se želi učiti, ter do tega, da občuti, da je to tudi sposoben. Dobra terapevtka bo poskrbela, da se vsaka vaja konča z uspehom za otroka! Če je vaja pretežka, jo razdelimo na več manj zahtevnih vaj. Vsaka vaja ima določen ukaz, ter pričakovan odgovor. Vedno, ko damo otroku ukaz, pričakujemo odgovor. Če otrok odgovori pravilno, dobi nagrado. Ponavadi terapevtka zapisuje ukaze in otrokove reakcije(ali je ukaz izpolnil ali ni) na list papirja ali v poseben zvezek. Na podlagi tega se lahko z delom nadaljuje tam, kjer se je končalo in tudi daje natančno informacijo o otrokovi hitrosti učenja. Ko se iz podatkov vidi, da otrok vajo obvlada, mu terapevtka določi novo vajo. Poskrbite za to, da otrok med celo terapijo ne obsedi na stolu! Poklican je naj k mizi za vaje, ki naj trajajo od 30 sekund do 10 minut, odvisno od njegove starosti in sposobnosti. Po tem naj se gre otrok igrati, lahko se igra s čimer koli želi v sobi. V trenutku, ko se otrok nauči veščin igranja, postane igranje prav tako pomembno kot vaje z njim. Pravzaprav je tudi igra mišljena kot vaja, zbiramo podatke, otrok pa še vedno razume to kot le igro. Poleg učenja pravilnih novih veščin pa se ABA ukvarja tudi z neprimernimi vedenji, kot so: agresija, bingljanje z roko, zibanje, guganje, vrtenje predmetov ali okoli njih. Cilji ABE so ustaviti takšna obnašanja. Včasih otrok dobi drugo alternativo, drugič ignoriramo takšno obnašanje. Zveni čudno, ampak deluje! Na določeni točki terapije otrok lahko začne udarjati svojo terapevtko med izvajanjem vaje. Zdrava pamet nam veli, da ga ustavimo in mu to prepovemo. Ampak ravno nasprotno od tega bo imelo učinek. Negativno vedenje naj bo ignorirano, pozitivno pa nagrajeno. Ni lahko, ampak deluje. Terapevtka naj ignorira otrokovo udarjanje, razen da se zavaruje pred tem, da bi jo ponovno udaril. Potem naj ponovi ukaz, kateri mu je zadala. Sprva je otrokovo udarjanje vse močnejše, ampak ko ne dobi pohvale ali nagrade, se vedenje umiri. Koliko terapije tedensko je potrebno? Vsak normalen otrok se uči v vsakem budnem trenutku, ampak otrok z avtizmom se ne uči ničesar, razen če ga tega direktno učimo. Normalen otrok bi ob tem, ko bi opazoval mamo med kuhanjem tudi sam vzel svoje igrače in kuhal z njimi, avtističen otrok pa tega ni sposoben. Avtističen otrok se ne uči od tega ko opazuje svet okoli njega, ampak bi se moral! Terapija ABA naj bi se izvajala od 35 do 40 ur tedensko, s terapevtko in samimi starši, ki naj bi sledili navodilom terapevtke. Iz tega razloga naj bodo osebe okoli njega, vključno z vami seznanjene s tehnikami terapije ABA, da bi otroku omogočile da se nauči vsega kot tudi tipičen normalen otrok. Kako zgodaj naj začnemo s terapijo? Večina meni, da je zelo pomembno začeti z otrokom, ki ima manj kot 5 let. Za boljše rezultate: mlajši je otrok, ko začnete s terapijo, večje so možnosti napredka. Kot prvo starejši otrok je v večjem zaostanku od vrstnikov od mlajšega in mora nadoknaditi več izgubljenega. Če starši odlašajo s terapijo, otrok še bolj zaostane. Drugi razlog, zakaj naj bi začeli čim prej in pri čim mlajšem otroku je ta, da se možgani mlajšega otroka še razvijajo. Čeprav imajo zelo mladi otroci največje možnosti za izredne izboljšave, pa lahko intenzivna ABA terapija pomaga otroku katere koli starosti. Tehnike terapije ABA lahko naučijo pravilnega družbenega vedenja, dela in rekreacijskih veščin, kot tudi vsakodnevnih veščin za otroka, ki se bojuje z avtizmom. Kje naj se terapija ABA izvaja? Večino ABA programov se začne doma, v najbolj znanem okolju za otroka. Na voljo naj bi bila 1 soba, katera naj bi se uporabljanja za terapevtsko delo z otrokom. Na razpolago naj bosta miza in stol ter veliko igrač. To naj bo začetni prostor za vse vaje, z napredkom otroka pa se lahko terapija izvaja tudi v drugih sobah ali celo zunaj. Poleti ima lahko zunaj mizico in stol, med vajami pa na voljo majhen otroški bazen, v katerega lahko skoči in se razigra. Učenje otroka igrati se z drugimi otroci ali biti zmožen iti z njim v park, se vesti primerno v restavraciji, so cilji terapije ABA. Ne moremo si privoščiti zapravljati časa in denarja za našega otroka! Vsak trenutek, ko vidim svojega otroka nasmejanega ter v igri, vsak trenutek, ko me pogleda v oči in se mi nasmeji, vedno ko ga pospremim v vrtec in vidim njegov zadovoljni izraz in vem, da se bo tam učil kot drugi otroci, sem hvaležna ABI za vse kar je naredila, da bi rešila našega sina! Specialna pedagoginja Ga. Elza Sabolič je edina v Sloveniji, ki se ukvarja s to terapijo in na pravilen način pomaga avtističnim otrokom. Vsi otroci, s katerimi je delala, so dosegli izjemne rezultate.
_____________________________
Life is to short for the wrong decision
|