tinkatonka
|
IZVIRNO SPOROČILO: aleunam Punčke moje, ki ste in ki še boste (upam, da ne!) dobile in ugotovile, da ta mesec spet ni uspelo, ne obupati. Dajmo enkrat za spremembo misliti pozitivno. Nič jokanja on pogledu na prazno okence na testu, nič slabih misli, nič obupavanja. Poskusite ta mesec tako razmišljati. Raje mislite kako fajn bo v decembru, ampak ne ob misli na to, da delate otroka. Prepustite se, tako fizično kot psihično in lahko nam bo ravno zaradi tega uspelo. Verjamem, da je po parih mesecih ali celo letih težko biti pozitivno naravnan ob vsakomesečnem razočaranju, ampak dajmo se decembra vse potruditi in mislimo samo pozitivno. Kaj nas stane, da se en mesec odklopimo od misli o nosečnosti (in kljub temu delamo na tem)? Pa sej ne mislimo skoz na zanositev. Samo če že toliko mesecev, ki se prevesijo v leta ne uspe, pa res ne moraš ostat ravnodušen. Jaz testov ne delam, tudi ob M ne jokam, ampak me pa "globoko" prizadanejo in do joka spravijo besede sinka: Mami jaz bi imel dojenčka" (ker pač sestrice in bratce dobivajo njegovi sovrstniki v vrtcu, si to tudi on želi). Tak da seveda smo optimistične in si želimo odmislit, pa to ne ratuje vedno najbolj. Sploh ko vidiš, da so okrog tebe vse noseče. Pa da tvoje prijateljice v tem času, ko ti še zanosit nisi uspela, so one že drugič noseče in že drugič rojevajo. Oh ja. Sej bo tudi za nas ta čas. In potem ti še vsi za novo leto želijo še kakšnega dojenčka (se že ponavljajo iste želje par let), pa si misliš "ma dej ne seri lih rabim to poslušat", čeprav veš, da ne mislijo slabo, ampak dobro,pa te vseeno prizadane. Mene razveseli le to, da že imam enega zdravega otroka, ki mi nagaja in mi dela sive lase,a tako toplo objame in reče "mami ti si moja princeska". Za to je vredno živeti in zato je vredno "trpeti" mesece za mesecem, da nam le enkrat spet uspe.
_____________________________
Ponosna mamica Aneju in Jakobu. -------- Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček)
|