IZVIRNO SPOROČILO: hmm...

Midva sva tudi danes šla narazen.

Tako, da te razumem in ti pošiljam en velik in topel objem!

IZVIRNO SPOROČILO: lilip

Pomisli na otroka, ki sta verjetno čutilila, da med vama nekaj ni vredu, čeprav sta še majhna. Verjemi, da je otrokom lažje živet v ločeni družini kot pa v takšni, kjer ni več obojestranske ljubezni. 

 

IZVIRNO SPOROČILO: neoslišana

živijo sotrpinke...imam podobno zgodbo,.. imam fanta in sem z njim v 7 mesecu noseča,... hodi v službo kjer je kelnar vsak večer se vrača domov vinjen,... doma nič ne postori in moja čustva??????????? to pa ignorira zdaj sem se odločila da vrnem udarcepa bo kaj bo,.. saj ga mam rada sam sebe tudi dovolj da tega ne bom gledala,.. ne perem mu več srajc ki jih ima za v službo,.. en teden si že kuha sam,... kaj pa naj sem že poskusila z njim govorit potem pa jaz govorim on posluša se vstane in gre skozi vrata sploh nima odgovorov,.. torej monologi z moje strani ....vsega sem že teko sita,... ne vem kaj naj storim,... ga naj pustim se odselim,...?????????????

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Še to metaa, če imaš starše ali kogarkoli, ki ti v času največje krize pri tebi lahko čuva otroke, ali ti pri tem vsaj malo pomaga, ga to prosi. Ta hip si najpomembnejša ti. Sebe moraš v pogon spravit. Tega pa ne moreš storiti, če si preobremenjena. Nujno vmes malo uporabi vse prijatelje in starše oz. kogarkoli imaš, da te razume. Kadar jih rabiš, pa če to poveš, so ljudje večinoma pripravljeni pomagat v takih težkih trenutkih.

IZVIRNO SPOROČILO: metaa

Hvala lepa vsem, punce "moje". Verjamem, da me ni vreden, ker je grd z mano, čeprav se mi ta hip zdi, da bi vse potrpela, se še dodatno ponižala, prosila..., samo, da bi nehalo boleti. Trenutno bi naredila vse, samo, da ne bi šel, četudi bi vse življenje po malem trpela. Saj vem. Problem je v tem, v glavi imam vse pošlihtano, da je tako bolje, da življenje brez ljubezni ni vredno živeti, da bo nekoč morda posijalo spet sonce..., ampak srce ve samo to, da ljubi in da je tukaj družina v igri. Ne morem niti verjet, želel si je mene, otroke, to stanovanje... in vse je šlo po planu, nobenih težav, da bi se jih naučil premagovat. In potem sva bila mal odtujena (en otrok za drugim), pa raje gre?! Sploh mi ne gre v glavo, da nekdo lahko to naredi in vse pusti za sabo. Nisem tudi prepričana v teorijo, da me bo nekdo nekoč resnično ljubil. Prvič sem izgubila vero v ljubezen - vsaj to, da lahko traja, ko zaljubljenost mine, saj me je "moj" imel neskočno rad do nedavnega-, sicer pa imam dva otroka in če pogledam, koliko lepih deklet je samskih, si ne morem mislit, da bi si kdo hotel poleg mene "nakopati" še dva otroka. Zdi se mi tudi, da so ljudje -vsaj večina -ful preračunljivi, egoistični, takoj, ko se problem napove, raje gredo, kot bi vlagali v zvezo, jaz pa zelo globoko čustvujem, materialne dobrine mi ne pomenijo nič (razen preživetje), hrepenim samo po ljubezni, družini, iskrenem prijateljstvu. In to tudi znam ceniti in v to vlagam. In prvi dve vrednosti sta se mi podrli, tako da imam občutek, da se mi je podrl svet in da nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo..., da nikogar več nikoli ne bom zmogla sprejeti v naše življenje, ker me spet lahko okrog prinese. Morda čez nekaj mesecev ali pa čez 20 let. Enkrat gotovo... Strah me je tudi, da ga nikoli ne bom nehala ljubiti in si ne bom znala sestavit življenja, ker bom vedno upala, saj smo njegova družina.