mamuška
|
Waw, Kanarka, a kar tkole bi ti to rpešvercala???? Vso srečo do konca! Manca, ful fejst punca, še bolj pa ful fejst porord. Mislim, urca pa pol , ma glih tok no, da lohk rečeš, da si rodila . Pri nas se stvari noro dogajajo. Za 1. nov smo lezli mal okol žlahte, pa ujeli eno grdo reakcijo D, da smo an koncu vedrili na Nujni pomoči, k sreči ni bilo hujšega, so nas samo opazovali po inhalacijah kortikosteroida. Smo pa zato prejšnji teden ujeli eno fejst dozo na Metelkovi, ker je bil K vabljen na ne RD v Kolosej. Pri vshe kombiniranjih se je na koncu tako bedno napletlo, da je mož parkiral avto s torbo z vsemi nujnimi zdravili za D., jaz sem pa z obema šla po karte za Garfielda in anto še s K v dvorano, ker je dec še vedno avto parkiral . Najprej vojna z unim kondukterjem tam, da ostanem z mulcom samo toliko časa, da pride oče in da niti slučajno ne mislim plačevat še ene (svinjsko drage!) karte, ker spokam ven tisti trenutek, ko pride mož. Komaj dam to skozi in parkiram K na njegov sedež, naju z D pa zraven, se poleg nas ustoliči mama s 4 mulci. Vse ok - ampak potem se zače: najprej vsak en hotdog pa eno kiblo pijače, , si mislim svoje. Potem me K sprašuje nekaj za nek predfilm in ne opazim, da so uni prešaltali na krofe. Fak! Opazim, ko zaslišimi "TISTI" zvok iz D. Se obrnem okol, vidim 4 mulce in 4 krofe (pa pi*ka jim materna, a res pridejo ŽRET v kino?!?!?!?!?), vidim D, kako vidno oteka in lovi sapo - samo še leteli smo! Tik pred izhodom butnem možai n ga samo obrnem na peti in smo drveli direkt na Metelkovo. Bonus moževega 20-min parkiranaj je bil ta, da je parkiral direkt pred vrati in smo samo zdrveli dobesedno. Dežju in svinjariji se lahko zahvalim, da gužve ni bilo nobene in smo bili v 7 min v ZD, kjer je takoj dobil medrol in tavegyl kar v mišico, pa masko s kisikom, tako da je lažje dihal. Pripravili so tudi že adrenalin, pa še nekaj so mu dali med kisik, da je vdihaval proti oteklinii v sapniku, lepo so nas počičali v amb., D so hoteli poležat, pa se ni pustil, se me je oklenil ko lemur, čez kako uro, ko jebilo najhujše mimo, pa je lepo spokojno zaspal v naročju. Srce mu je še ful tolklo, ampak nekaj pred 22h so na spustili domov, čeprav sem se že bala, da bomo prenočevali kje drugje. Pa ker sem zdrdrala, kaj je treba naredit in pokazala, da imam tako medrol kot adrenalin tudi pri sebi in da smo doma 2 min od bolnice, so se nas usmilili. Evo tkole, iz enega glupega kina taka Odisejada. K je danesprestal ognjeni krst, prvič je nastopal za klavirjem, razen tega, da je igral 2 x počasneje kot bi moral, je sicer igral povsem pravilno. Za nagrado smo domov naročili pizze. Sicer mi dnevi minevajo med kuho, razvažanjem K levo in desno, kakim sprehodom z D, sabljanjem s peticijo - to je to.O griši niti razmišljam ne, edini, ki bi mi - vsaj teoretično- cepljenje utegnilo koristiti, itak ne sme biti cepljen, za vse ostale pa ni šans, da to tvegam. Niti slučajno. Nosčeke, pridne bodite, slavljenčki in slavljenke lepo žurirajte, pa zdravi ostanite
_____________________________
Dva sončka svetita v naši galaksiji!
|