Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Vespazijan A648 napisala 19.8.2008 Kr na jok mi gre ko vem da pišem take stvari , ampak kaj čmo tak pač je. Z fantom sva skupi ze skoraj 5 let in pred 5 meseci sva postala ponosna starša. Otrok ni bil napovedan vendar sva se vseeno odločila da ga obdrživa in tako da smo postali lepa družinica. Vse je lepo in prav, vendar z sinčkom imava drugačn priimek in naslov in nevem zakaj se ko me kdo vpraša njegov priiimek počutim kr odtujeno od njega. Ko pa so mi dejali da morem vedno in povsod imet s seboj matični izpis, češ da dokažem da sem mati otroka ker nimava nič isto sem si rekla tako pa ne.... Da pa morem list imet s sabo pa NO WAY. Zato sem si zaželala poroke z dragim. Ampak moj sweeti ko mu to omenim kr takoj menja temo...ko ga vprašam kdaj se pa bova poročila se začne na to temo hecat... ali pa mi reče kaj sem tečna s tem, kaj mu s tem utrujam.Nekaj krat mi je omenu da on se ne bo poročil ker ve da se bomo ločili... v tistem trenutkju me e kr zmrazilo... enostavno nevem več kaj si mislit... Res pa da je da imava tudi malo probleme.. mogoče je to zato ker živiva pri starših in se vsi utikajo v naše stvari? morem priznat da sem od kr živiva pr njih zelo zelo živčna.. enostavno sem zelo žalostna saj vem da te moje sanjske poroke v belem, pa poročna noč , potovanje nikoli nebo.Poleg tega kot zanazšč vse kolegice so bile zaprošene na najjj lepšee načine in vse delajo plane, fanti se kr bahajo kako bodo oni poročili te punce...kako so jih zaprosili, kupili lepe prstane.. Moj pa je zelo zelo daleč od romantike in volje do skupnega življenja...Vem da vse to kar si stašansko želim nebom nikoli dobila, pa še povrh je otrok vmes. Jaz pa ga nebom vprašala za poroko ker mislim da je to četudi smo 2008 stvar fanta... Kaj naj naredim? naj pustim času čas, naj vstrajam... A648 je 9.10.2008 napisala oh, kje naj sploh začnem, ko se človeku spremeni živlenje za 360 stopinj? Tako zelo zelo sem da vam enostavno nemorm povedat. No začnem z tem da sva z fantom šla po porodu živet k njegovi družinci saj moja družina je bla njemu ohh in sploh fuj.Čeprav nevem zakaj enostavno nikol mu niso nč naredili ampak ni hotel bit čeprav imamo veliko hišo in ogromno prostora.s težka sem se z trbuhom in potovaljko odpravila skozi moja vrata ampak kaj čmo, nekje moreva bit in popustila sem jaz. sedaj živiva z njegovimi v 50 m2 nas je 6, ampak jaz enostavno nemorem in nemorem več!! Mene me tukaj DUŠIiiii, vse kar nardim ni prav, vse kar dam otročku ni prav, vedno enake besede tašče( kakšna žena pa si , seveda ker sem po 4 urah likanja dala fantu za zlikat 2 majčki, pa ker fant mene perilo po tleh pa jaz ne dam v koš) , tašča žali moje starše. Meni se že meša od bolečine od vse žalosti ki jo nosim v sebi, vsak dan je zame jokast, potrt, moj otrok ki ima 4 mesece me pa tako gleda ko jočem... tega pa nočem da gleda in vse to občuti,. pa še dojim ga! Moj fant pa sam po mojim pljuva, zmerja jih pred mano, o meni samo grde stvari govori, 2x na dan me poljubi, že najmanj 1 leto nisem iz njegovih ust slišala da bi mi reku Rad te imam, ljubim te... Ko sem rodilila mi ni kupu niti en čokolatin, niti me objel in pohvalu..no seveda ko pa pride noč sem pa Rožca najlepša....Najbolj pa me boli da nikol ne drži z mano,ko me kdo napada al zmerja, pa vse kar imava res vse od avta, postelje, otroških oblek, igrac, čiszo vse je od tega ker moji starši financirajo, pa pol jim reče: gnjusii... mene me kr srček zaboli.... Ko sem ga vprašala a se bova poročila je reku, da on o poroki z mano niti ne razmišlja... Zelo rada bi šla na svoje vendar on vedno vse najde, pa da ni dnarja, pa to pa ono.. jaz pa cele dneve samo gledam za stanovanja pa vse... ress da nisva finačno na vrhuncu ampak bi moji starši nam pomagali( plačali bi mi najem).. Poleg tega sem pač oseba katera rada ljubi in je rada ljubljena ,, ljubezen mi pač pomeni vse,, obožujem ko me kdo pocrklja, stisne, prišepne lepe besede, v glavnem mi da vedat da sem edina in sveta za njega.. Od mojega fanta kaj katega lahko sanjam, skupi sva 5 let, ampak tak je kake 2 leti od kar sva začela z krizo sexa nažalost. Vse to pogrešam počutim se votla, brez vsebine brez veze. Fanta imam res rada vendar me vsak dan bolj odriva od sebe, tako si želim ljubezni , tega šravfanja v trebuhu, tega da ko vidim dragega bi se kr sesedla, da ko me takne se kr naježim. ega pri meni že lep čas ni. Mogoče ni več ljubezni do njega?še sama nevem... Že sem razmišljala da bi odšla sama z otrok nazaj k sebi domow in zaživela na novo... tako živlenje kot imam sedaj si ga ne želim in ni za živet... Nemesto da bi bla vesela, uživala v vlogi mame sem potrta, depresivna in me je strah da se mi en dan ne zrola ker mam občutek da nemorem več! Trdudim se zelo se trudim vse potrpet in požret ampak negre več in konec. do sedaj sem bila tiho, nikoli nič odgovarjala , niti družine branila ko so jo napadali...Mislim pa da vse to vpliva na najino zvezo... A je prav da grem sama? naj še potrpim in se prepustim usodi? A648 ima spet težave 31.5.2009 sploh nevem kje bi začela... z fantom sva skupaj že kr nekaj let imava otroka in sva po 1 letu končno odsla na svoje... že kr nekaj časa se med nami samo iskri... vsak dan se kregava, negovoriva.... Zakaj.... ker enostavno nemorem več od vsega tega.. za vse sem čisto čisto sama... cele dneve pospravljem, kuham, likam , perem in skrbim za tamalega on pa ko pride domol samo fino poje, 2x pogleda otroka , žvečer poje pogleda film in spat... jaz pa cele dneve samo letam in se tako zelo trudim da mamo vse tip top, da je vse čisto, polikano, da ima toplo kosilo ko pride da mi vsi rečejo kako mam lep urejen dom kljub temu da mam dojenčka.... utrujena sem, izčrpana ...povn kufer vsega tega..... Vedno ga morem prosit in prosit da vsaj krožnik da v pomivalno stroj ne pa v korito, da ne obeša hlač na stajico, da vrže umazano perilo ne od koš ampak v koš.. kr na jok mi gree... Vikende komaj čakam, da smo lahko malček skupaj, da gremo mal pohajat, na izlete , do staršev on pa že v petek ima plane seveda samo zase,,, to njegovo potapljanje in akvaristika je vsak dan!! Ko ga lepo prosim naj počisti kopalnico mi kr grdo zagodrnja,,, pffffff ne bit smešna, za vikend pa res nebom čistil, pol pa ga vidim kako že 2 uri čisti in ureja akvarij?... no danes pa je sina vzela sestra tako da sva sama,, pa je kr šow po svoje,čeprva je bil že včeraj cel dan na potapljanju...jaz pa seveda sem ostala sama.. Tudi najin odnos je hladen...nikoli me ne pohvali, nikoli lepe besede, biti poljuba popolnoma nič...ko pride do kreganja mi take besede govori da me kr v stisne... počutim se tako osamljeno, nezaželjeno, hladno brez vsega življenja...prej mi je vsaj sin dal maleček volje do česa sedaj pa še tega ni več...od vedno sovražim samoto in sedaj sem čisto čisto sama.. morem povedat da je bil preden se je sin rodil popolnoma drugačen, je bil zelo delaven, kar sem ga prosla je vedno lepo naredu, ni nikoli mislil samo na svojo rit, nkoli me ni puščal samo,,,res da bi bil nikoli čustven ampak tako pa ne... res nevem kaj naredit... večina mi jih no rekla da naj se z njim usedem in pogovorim...terapevt niti na kilometre no way.. ni šans z njim imet pogovor ni varijante...,da grem tudi jaz po svoje ... jah lahklo sam ko moje kolegice so vse v šolah, pa delajo , pa majo svoje živlenje...nikoli nisem bla sama, hodila bilo kam sama in nevem kako je to ko moreš it sam tečt, rolat... tako zelo sem jezna sama nase, žalostna da bi se kr cele dneve jokala in jokala... samo ko ga vidim postanem živčna.. že nekaj časa se odločam da bi odšla z sinčkom vendar moji starsi glede te odločitve niso na moji strani, tako da nimam it prav nikamor... tudi njega vržt ven nemorem ker sva v najemu in plačuje 1/3 on ostalo pa moji starši...rada bi bila nekaj dni brez njega da vidimm sa ma pri sebi kaj in kako samo nevidim rešitve. In zakaj za vraga spet tukaj sprašuješ kaj naj narediš, če itak ne upoštevaš tistega, kar ti svetujejo. Aja, pa še nekaj Si sploh ženska? Ker tisti znakec zraven A648 označuje moški spol! Aham, to je pa pola za moderatorje in admine, ker kršijo znake spola? Kaj vem, ko sem se prijavila gor, mi je bil všeč bolj moški modri znak, pa ga nisem želela spustiti, ampak če sem želela ostati ženska, nisem želela zavajati ljudi. Ne vem, morda bi bilo bolje, če bi program sam določil obvezno testiranje spola in narisal risanko, da ne bi kdo potem provociral. Glej no, ti nikogar nikdar nič ne vprašaš, kadar si v dvomu, kadar rabiš brco ali samo crkljanje? No, ni se še tak rodil, ki tega ne bi v nadaljnem življenju ne bi potreboval, samo način je drugačen.
|