Rubin.
|
Pozdravljene punce, Gaji manjka še 10g pa bo imela že 2 kg . Danes je bila pri njej okulistka in je zadovoljna s tem kar je videla. Sem res vesela, ker je vid pri tako ekstremnih nedonošenčkih zelo slabo razvit, pri njej pa je še sploh problem, ker je tako dolgo bila na 100% kisiku. Sicer pa je Gajo začel motiti CPAP, ta naprava ji pomaga še dodatno vpihniti zrak v nos in seveda gospodično to moti . Ampak ga mora še imeti kakšnih 10 dni, zaradi tega da se ji bolje razvija prsni koš. Sej bo, tako daleč smo prišli, pa ne da ne bi še teh par dni pregurali. Ji prigovarjam naj še malce potrpi, pa bo. Sicer pa vam moram povedati, da je izredno potrpežljiva deklica, to definitivno nima po meni. Ne vem ali so takšni vsi nedonošenčki? Ker stvar je le v tem, da tam ni nikogar takoj in zdaj, tako kot doma, ko mama na vsak mig priteče k otročku. Se mi včasih kar zasmili. V bolnici je vse vezano na uro in ne na potrebo dojenčka, ker ne gre drugače. Jih je preveč. Komaj čakam, da pride domov, da jo razvadim . Sva se glih včeraj s sestro pogovarjale, kako žalosten je ta oddelek, kako ubogi so ti otročki, ki si niso čisto nič krivi, da so tukaj. Pa še vedno je skoraj čisto zaseden. Jaz ne bi mogla tam delat, bi mi bilo psihično prenaporno. Živa25, mi bo kar nerodno. Res sem že večkrat poudarila, da nisem nič posebnega. Sem mama, takšna kot ste ve in sem prepričana, da bi ve ravnale enako, če bi se znašle v podobnem položaju. Mama je pač mama, dela kar čuti in kar misli, da je najbolje za njenega otroka. Katy, Orka in ostale, ki ste imele nedonošenčke veste kaj pomeni teža 2 kg, čeprav se malo sliši. Ampak otročki rojeni s tako nizko težo, nimajo nič maščevja, pri takšni teži pa se ti zdijo že pravi debeluščki . Rižkoo, hvala za dobre želje. Posledice nedonošenosti. Hmmm. Sem na začetku veliko o tem razmišljala. Sploh, ko mi je ena zdravnica, pa ne njuna osebna, napovedal zelo črn scenarij za obe. Sem prišla domov in jokala zelo dolgo. Vsaka mama želi svojemu otroku najboljše. Jaz mojima dvema želim, da bi imeli srečno in polno življenje. Ampak, če ima otrok posledice verjetno to ni mogoče, vsaj v polni meri ne. In to me je najbolj bolelo. Ampak po drugi strani, pa je tako, s tem se obremenjevat že sedaj je čisto nesmislelno. Jaz sem si obljubila, da ji bom pomagala, obema seveda, koliko je v moji moči, naredila bom vse kar bom lahko. In ne glede, kakšne bodo posledice, če bodo, jo bom imela neizmerno in brezpogojno rada. Prav tako Laro. Nama je njena zdravnica dala mislit, ko jo je mož čisto na začetku vprašal, kako bo z njima, če bosta preživeli in kakšne bodo posledice. Je rekla, ničesar vam ne morem garantirat, kakor vam tudi za Laro ne more nihče ničesar garantirat. In res je tako. Zato je najbolj pomemben ta trenutek. Zato tudi obema vsak dan povem, da ju imam rada, no matter what. Najci, sem gledala vašo zgodbo v filmu Otroci veliki za dlan. In že takrat sem pomislila, da imamo veliko skupnega. V filmu je bilo rečeno, da je Vesna po 4 mesecih prišla na CPAP in ne boš verjela, da sem takrat možu rekla, da si želim, da bi se enako zgodilo Gaji, čeprav so bili v bolnici skoraj prepričani, da bo potrebovala traheostomo. In glej! Prav to se je zgodilo. Če bi lahko, bi ti na z.s. postavila par vprašanj. Hvala vsem, ki ste že od začetka z mano, ne bom vas naštevala, ker itak same veste, hvala za vaše vzpodbudne besede, ko so bile potrebne in je bil moj dan popolna tema in hvala vam za veselje, ki ga delite z menoj sedaj ko je dan vsak dan svetlejši. Sedaj sem se pa razpisala, upam da me ne boste krivile za slabovidnost . Dadaegon, tudi mene zanima kako ste, nič mi nisi odgovorila na e-mail.
< Sporočilo je popravil Rubin. -- 5.11.2009 21:15:44 >
|