Alči
|
Dragi starši, zadnje časa opažam in se z možem veliko pogovarjam o tem…o »pravilni vzgoji otroka«. Pa naj vam povem svoje videnje, nikakor ne vedenje, pač vtis, ki ga dobivam od družbe. Imava sinka starega 15 m in sem v 22 t. druge nosečnosti. Torej problem, ki me teži je, kako vzgojiti ta-dva najina fantiča. Moti me namreč, ko gledam druge , predvsem starše-otroci so pač njihovo ogledalo, ko smo zunaj, na igrišču, gostilni, na kavici, v trgovini, v ZOO…pač kjer je veliko ljudi na kupu, da se ti otroci ne ozirajo na starše. Oz., da se starši ne zmenijo za svoje otroke. Oni pijejo kavico in boli jih, kaj delajo otroci. Zadnjič smo bili na sladoledu v centru, sedeli smo za mizo, pri sosednji sta sedeli dve družini s 4 otroci. Razen ene punce, ki je bila stara okoli 10 let, so bili ostali 3je stari med 3 in 5 let recimo. Ona je sedela ostali 3je pa so divjali okoli. Skakali po podestu, s tem ovirali natakarje, se obešali po sosednjih stolih, čeprav so na njih sedeli gostje, se drli, »šnofali« po mizah….Povsod jih je bilo polno. Mene pa moti to, da se ti starši sploh niso zmenili za to, sploh, pustili so jih,da so delali kar jim je pasalo. In to je pač samo ena urci v ned. ko smo bili na sladoledu. Isto opažam, oz. še hujše divjanje opažam drugje, tudi najini prijatelji-nekateri-imajo isti sistem. Naj divjajo, samo da mamo mi mir da lahko to klinčevo kavo v miru spijem. Nobenega opozorila v stilu, ne nori, se bo natakar spotaknil zarad tebe, ne nori, ker motiš tam gospoda, ki pije svojo kavo, ne nori, tam imajo dojenčka…nič od niča…..Pa na igrišču, otroci se lovijo smejijo , vse super in jemljejo igrače drugih otrok , ne da bi vprašali. Ne vprašajo zato, ker jih nihče ni naučil, to pa zato , ker ima mamica ful pomemben pogovor s prijateljico, na klopci 50m stran v senčki….Niti ne bo gospa dvignila svoje častite riti in ona vprašala, če lahko njen otrok malo vzame to igračko!!! Potem opažam današnje najstnike, kako so »objestni«, kako jih starši branijo, da niso oni nič krivi, da je kriva učiteljica, da je ona tista ki nima pojma…..Kako bo s temi najstniki, ko bodo stari okrog 20 let, imeli izpite za avto, pa še kaj drugega, pa saj ga ne bo »boga« da bi jim kaj dopovedal, prepovedal, kaj šele ukazal, saj bodo oni tisti, ki imajo prav. Policistov že zdaj vidim, da itak skoraj nihče ne upošteva, mene so učili drugače…kaj šele bo?, pa saj jih lahko ukine država. Sva bila z možem v starem delu mesta, kjer je prepoved za ves promet. Pa se je peljal policist na motorju tam mimo nas, pa pravi očka, ki je hodil pred nami, ves ponosen, svoji punčki, glej ga kako krši pravila!!! Prosim????Pa ne se hecat ljudje. Ko pa bo nekdo njegovo ženičko ukradel, na tem istem mestu ali pa ji kaj hujšega naredil, pa naj policist parkira svoj motor izven tega območja in naj gre peš tja??? NE, takrat pa ne, mislim,haloooo! Isto rešilec, gasilec!!! Pa dobro, to so zdaj nekatere stvari ki so me zmotile v zadnjem času….Kar hočem povedat, oz. vas vprašat da me je strah vzgajat otroka v stilu spoštovanja, pomaganja, cenjenja če ti nekdo nekaj da, pomaga, naj ne bo grebator, naj ne bo objestnež, naj posluša kaj mu starši govorijo itd., ko vidim, da je pa tako malo otrok, ki so tako vzgojeni in imajo te vrednote vcepljene. Na žalost pa ravno ti otroci dosežejo svoje, ker je vedno več družbe na »tem«. Ampak jez ga(ju) ne bom znala drugače vzgajat, ker tudi sama nisem neka nesramnica, arogantna, nespoštljiva itd….Kako gledate na to, kaj si mislite o tem….
_____________________________
Freedom is just another word for nothing left to lose!!!
|
Natisni
. punci sta stari 3 in 5 let in že od malih nog ni variante, da bi bili pri miru, če smo šli kam ven jest ali kaj popit. zato pač nismo šli. če že gremo kam skupaj, je to ena pizzeria, ki ima igralnico s toboganom, igračami, tunelom ... da se lahko tam igrata. na kavo pa greva z možem takrat, ko je na obisku moja mami, da jih čuva. na kakšnem igrišču pa ali v igralnici ... skoz oprezava in gledava, kje sta, kaj delata, po možnosti včasih še popazim kakšnega manjšega otročka, katerega babi sedi na kavi v sosednjem kafiču. 
Na srečo so naši sosedje še "stare šole", je pa opisan primer podoben doživljaju iz stolpnice, kjer živijo moji starši... 
