abc123
|
Ena fajn zabavna zgodbica, če se vam da brat. Sem po mailu dobila.
Ženske (mame) se boste kruti resnici nasmejale skoraj do solz, moški (očki) pa ne zamerite (saj so tudi svetle izjeme).
Mama na >>bolniški<<
Ko zboli moški, se svet ustavi. Nujno potrebuje domače medicinsko
osebje,nenehno pozornost in nešteto besed, s katerimi ga pomilujemo. Načrt
zdravljenja ima pripravljen ob prvi bolečini v grlu.
Ko pri nas zboli gospod oče, je zdravljenje jasno in načrtovano. Recimo, da
gre za navaden prehlad. Teče iz nosu, boli grlo, boli glava. Gospod se ob
prvih znakih zvali v posteljo, v spalnici, da ne bo pomote! V dnevni sobi
bi otroški hrup škodoval njegovi prehlajeni glavi. Njegova teorija prehlada
je tri dni potenja pod odejo in si ozdravljen. Seveda je moškega treba
okrepiti z domačo govejo juho, vsako uro liter vročega čaja, da se njegovo
telo lahko spoti. Ja, vsekakor je tako zdravljen prehlad v treh dneh mimo.
Kako pa je, ko zboli mama?
Že teden prej čutim, kako me praska po grlu, vsako jutro neprijetna
bolečina v grlu in poln nos. Nekako se vlečem skozi teden in napade
glavobola krotim z zmernimi analgetiki. Ko vse to preraste v resnejše
težave, ko mi že lije iz nosu in me boli vse telo, se >>filam<< z
vitamini, dodatki analgetiki ... a zraven še kuham, pospravljam,
vozim otroke v vrtec in šolo - pa čeprav se zjutraj komaj sestavim.
Počitka ni, vlečem se kot sluzasta zmes, iz tedna v teden bolj
slabotna.
>
Čaj in vitamine si pripravljam sama, mimogrede, če imam čas.
>>Bolniška<< na drugačen način
Ves teden me je glavobol opozarjal, da se nekaj >>kuha.<< Spet sem ga
napadala s tabletami in upala, da je za vse >>krivo<< vreme. V
četrtek me je povozilo. Že v službi strašen glavobol, ki se je doma
nadaljeval. V petek sem otroke komaj spravila v vrtec, verjetno sem
se puncama zasmilila, ker sem tako milo prosila: >>Prosim, oblecita
se, prosim, obujta se, samo danes, prosim ...!<< Verjetno se jima je
zdelo malce nenavadno, da imamo tako mirno jutro - ja, mama ne more
kričati!!!
Dopoldan sem ležala na kavču in v mislih načrtovala, kaj bom
skuhala, da bo hitro neboleče in nasitno. Hvala bogu je šel po otroke
gospod oče. Ko so prišli domov, so me našli na kavču, obloženo z
robčki, čajem, medom, sirupom, smrekovimi vršički .
Od vsakega sem dobila kratek pozdrav, potem pa so vsi že sedeli za
mizo in
čakali ... halo?!
>>Mamica, a bomo kaj jedli?<< ... je vprašala najstarejša. Ja,
seveda, takoj, saj nisem bolna, samo tako za zabavo malo poležavam na
kavču! Polna ihte sem premetavala lonce in jim jezno stresla na
krožnike špagete in tunino omako. Ulegla sem se nazaj na
kavč in skovala načrt.
Zvečer sem moje drage sklicala na družinski sestanek. Povedala sem,
da je moj prehlad napredoval do te mere, da potrebujem tridnevno
potenje v postelji v spalnici. Možu so oči skočile iz jamic, starejša
hči je nekaj momljala, mali dve pa vojne napovedi nista razumeli. Oče
mojih otrok je previdno in počasi vprašal, če sem prepričana, da je
moj prehlad tako hud. A sem že s pogledom povedala, da je vprašanje
nepotrebno. Uf, sobota bo moja! Ves dan bom v pižami, v postelji z
dobro knjigo, glasbo ali pa bom visela na Facebooku. Moji predragi mi
bodo skuhali kosilo, mi stregli spredaj in zadaj. S temi lepimi
mislimi sem zaspala ...
Sobota, ura 7 :15 zjutraj (še ptiči so spali)
Iz otroške sobe se sliši: "Mamica......mamica....maaamiiicaaaaaa!"
Jaz sem tiho, saj sem na bolniški, a ne?! Moj predragi se >>naredi<<,
da trdno spi, a iz druge sobe punci vztrajata. Ko sta že čisto
obupani, njun oče dojame, da sem z bolniško mislila resno. Ko odnese
svojo še vedno seksi ritko iz spalnice, si privoščim vse razkošje
velike postelje. Mmm, ravno zadremam, ko zaslišim:
>>Kaj naj jima pa oblečem?<<
>>Ja, kopalke pa rokavčke!<< se zaderem.
Predvidevam, da so se oblekli, upam, da v dolge hlače, ker je bil
deževen in hladen dan. Spet se razkomotim in zadremam . Sredi
najlepšega dremuckanja spet pride mož:
>>Lubi, a paštete nimamo?<<
>>Ne vem, poglej v hladilnik!<<
>>Ja, saj sem!<<
>>In?"
>> Ja, ni je...<<
>>O, moj bog! Pogledaš v hladilnik, ugotoviš, da ni paštete, in potem
prehodiš 15 stopnic, da vprašaš bolno ženo, če imamo pašteto. Ja,
verjetno jo imam v kopalnici med vložki še kaj za rezervo!!!<<
Skušam ostati mirna, usedem se, ga pogledam v prelepe čokoladne oči
in mu mirno povem, da je njegova žena na tridnevnem potenju v
postelji, da sprejema samo zajtrk, kosilo, večerjo in vsako uro liter
čaja. Da ne želi, da jo kdo moti, razen če gori hiša!
Z dolgim nosom se je pobral. Jaz pa sem spet zadremala. Prebudi me
strašen hrup od spodaj ... poslušam. Mali dve se prepirata, gospod
oče se nekaj dere, najstnica tudi ... nora hiša! Kar naenkrat vse
utihne. Mislim, da jedo, ker so tiho ... to pa je le takrat, kadar
jedo. Mmmm, diši po carskem pražencu, šmornu po domače. Se bo kdo
spomnil na bolno mamo in ga prinesel? Ne, ga je takoj zmanjkalo, ker
ga je oči premalo naredil. Aha, kaj pa čaj?
Čaja pa nimamo. Aha, kaj pa ... oh, se bom pa postila, tudi to je del
zdravljenja.
>
Okrog treh popoldan slišim ropot posod, loncev, skled. Predvidevam,
da se kuha kosilo. .. Ne, ne, babica je prinesla kosilo, ker se ji je
zet zasmilil. Revež, sam s tremi otroki, žena pa poležava, namesto da
bi kuhala! Lačna kot volk čakam, če se bodo morda le spomnili name.
Nič ... Pokličem dostavo pic in naročim največjo pico vseh okusov in
ledeni čaj. Čez dobre pol ure slišim moža, ki se pod oknom pregovarja
z revežem, ki je pripeljal mojo pico.
>>Poslušajte, to je pomota, pri nas ni nihče naročil pice, mi smo
ravno pojedli kosilo!<<
Ko ubogi človek le pride do besede, reče: >>Mislim, da je pico
naročila vaša
gospa!<<
BOINGGGGGG ... umirala sem od smeha, kako ga je zadelo, kako je
prebledel, ko
se je spomnil, da je pozabil na svojo >>staro<<! Pograbil je pico,
plačal in me našel, kako se valjam od smeha. >>Ja, ljubi moj, lačna
sem bila!<< Pojedla sem dva kosa pice, ostalo pa skrbno shranila za
naslednji obrok. Saj bi pri taki negi v nekaj dneh umrla od lakote!
Zaključek moje bolniške je bil pred predvidenim datumom. Mama
enostavno ne more ležati in pričakovati, da ji bo kdo stregel. Moški
so nerodni, pa naj rečejo v bran kar hočejo. Če jim stvar, ki jo
iščejo, ne skoči naravnost v glavo, je ne bodo našli. Logično
razmišljanje je za domačo uporabo preveč zahtevno.
Morda se nekoč lotim ustvarjanja žepnega priročnika za moške, ki naj
bi izgledal takole:
Vprašanje: Kako obleči otroka, če je zunaj 10 stopinj Celzija, piha
močan
veter in dežuje?
a) v trenirko in topel pulover,
b) v kratke hlače in majico brez rokavov,
c) v kopalni plašč.
Izberite odgovor a !
Mogoče bo pa še uspešnica!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
),...? Konec poletja dela svoje? Pridite sem po mal poz. energije, če kdaj zmanjka, ok? 
....pa sem že zadnjič lepo povedala, da bi bilo fajn, da bi obiskoval vrtec (če le ni bolan) ker imajo letos dosti zanimivih aktivnosti in potem preveč manjka in čist ven pade 
, pol ji pa vzamem se pa prebudi
. 
,če dons ne pade vročina,jutri kr pejt k P.Upam,da bo vse OK 
, čeprav nobene ne zanima, kaj ma za povedat
