christiana21
|
Mislim, da bi bila počasi jaz na vrsti, da vam zaupam svojo zgodbo.
Bila sem naivno 14. letno dekle, pravkar sem končevala osmi razred osnovne šole, bile so skoraj že počitnice in z sošolko sva se odpravili na izlet s kolesi v bližnjo vas, tam sem spoznala njega - starejšega od mene, z avtomobilom, v roki je imel cigareto, pred sabo pivo,...skratka frajer za neizkušeno dekle (tega fanta bom imenovala Sandi). Nekatere moje kolegice so že hodile na pijačke z fanti, pa sem si rekla, zakaj ne bi še jaz, ker mi je bil Sandi všeč, sem privolila, da se še kdaj vidiva, izmenjala sva si telefonske in odšli smo vsak na svojo stran. Nekaj dni kasneje sva se s Sandijem ponovno videla, takrat mi je še izgledal popolnoma normalen, edino kar sem vedela, je bilo, da se rad stepe (mislila sem, eh...pač fantovske finte, so se že kaj sporekli, malo popili, beseda da besedo in so se stepli). Iz zmenka na zmenek je Sandi hotel več od mene, najprej poljube, do sem je bilo zame sprejemljivo, nato pa me je začel že otipavati, jasno sem mu pokazala, da tega ne želim, ampak on se s tem očitno ni sprijaznil. Sprehajala sva se po parku, bil je 17 november 2001, zunaj je bila že tema, nikjer ni bilo žive duše, vsedla sva se na klopico in se začela poljubljati, nato me je začel otipavati, odrinila sem ga stran in mu rekla, da tega ne želim, da nisem pripravljena, Sandi je od nekod vzel nož, me porinil do roba naslonjala klopi, mi dal nož ob vrat in zahteval da se slečem ter dodal še, da vsi sexajo samo midva ne. Nisem se hotela sleči, nož mi je porinil še bolj ob vrat...nato se ne spomnim, kdo me je slekel, ali sem se sama, ali me je on. Spomnim se, da je končal, jaz sem jokala, objel me je in rekel, da je vesel, da sva to naredila.
Mesec dni po posilstvu (31.12.) - ravno za moj rojstni dan, sva se srečala v mojem rodnem mestu, na praznovanju Silvestrovega večera, jaz sem bila tam s prijatelji, ko sem šla lulat za neko hišo, sem pred seboj zagledala dve nogi, ozrla sem se navzgor, bil je on, z nožem v roki, grozil mi je, da mu ne bom pobegnila, zakaj sem tam s prijatelji in ne z njim, ter, da bo ubil mene in moje prijatelje, ker jaz pripadam njemu, in nikomur drugemu. Bala sem se, da bo to res storil in to je bila moja navečja napaka, takrat je pa lahko začel manipulirati z menoj, postala sem njegova sužnja, lutka, ki je naredila vse za življenje sebe in svojih prijateljev.
Drugo posilstvo se je zgodilo konec leta 2001 ali začetek leta 2002, ne vem datuma, bila sva pri njemu, tam me je spet posilil, bolelo me je v predelu trebuha in nožnice, rotila sem ga naj preneha, vendar ni dokler se ni potešil...rjuha na postelji je bila krvava, ko je končal je šel na cigaret in mene za klenil v sobo. Nekaj minut kasneje se je vrnil, odklenil vrata, me pobožal in dejal, da med tistimi okrvavljenimi rjuhami izgledam kot angel. Kako sem prišla domov, ne vem.
Ker sem se v srednjo šolo vpisala v MB (zoped, ker sem se bala zase in prijatelje), me je imel vedno na dosegu roke, saj se je on izobraževal prav v tem mestu, kadarkoli si me je zaželel, me je imel, na javnih WC-jih v trgovskih centrih me je prisiljeval, da ga oralno zadovoljim, v parku me je otipaval...nemo sem trpela, ker sem vedela, da njegova obvelja. Ker sem se bala kje ga bom srečala sem špricala šolo in na koncu prekinila šolanje, vendar me je našel.
V domačem kraju sem šla po šopek rož za mamico ob materinskem dnevu, ves čas mi je sledil, rekla sem naj gre stran, kričala sem, da če me kdo sliši naj mi pomaga, Sandi me je pretepel in me posilil v gozdu.
Mislim, da je to bilo zadnje posilstvo.
3 leta po vseh teh dogodkih sem ga tožila, vendar je tožilka obtožbo zavrgla in celo pod sklep napisala, da je šlo za prostovoljne spolne odnose, ker sem le dva dni po prvem posilstvu šla k ginekologinji po tablete, da ne bi zanosila in, ker sem ga imela rada.
Za posilstvo ginekologinji nisem povedala, rekla, sem, da imam odnose namen imeti v kratkem, zato me ni niti pregledala.
Staršem sem za posilstvo povedala kmalu po tem, ko sem podala kazensko ovadbo proti Sandiju, bila sta šokirana in obupana, ker se je to dogajalo pred njunimi očmi, pa nista vedela. Žal mi je, da nikoli nisem ubogala mame, ki tega fanta nikoli ni marala, vedno, ko ga je videla z menoj je rekla, da je v njegovem pogledu nekaj grdega in potulenega, jaz pa sem bila zaljubljena trapa, ki sem ga imela rada, vendar je v trenutku, ko me je prvič posilil ljubezen prešla v sovraštvo, jaz pa sem bila ujeta v njegovih krempljih.
_____________________________
Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
upam, da boš čim manj razmišljala o tem in da se boš lahko soočala z očetom kljub njegovi podlosti. te pa povsem razumem, da se bojiš za svojega otroka, ko te berem, čutim, da bi imela tudi sama tak strah. Mislim, da je normalno, da mu ne boš nikoli zaupala, ne da si sama z njim, ne da bi otroka ne zlorabil. Če je lahko tebe, še lažji stori to tvojemu otroku. Upam, da do tega ne bo prišlo. Tudi, če bi se tvoje sanje uresničile in bi morala zbirati ti ali otrok, si dovolj zrela in dobro veš, kaj storiti. Definitivno se mu ne prepusti več... v tem primeru bi ga potem jaz resnično skenslala za vse čase... Bodi pozorna in srečno... 
, upam, da čimprej zaživiš srečno brez grdih spominov.
