|
RE: Samo mama, žena in gospodinja 9.8.2009 8:47:41
|
|
|
|
ga. Novakova
|
Mič - sem gospa, ker sem poročena. Gospe so vse, ki so poročene. Do poroke si gospodična. Kakor vidim, je veliko poročenih žensk tukaj, torej so tudi one gospe. Ampak ti daješ besedi gospa slabšalen prizvok. To, da sem gospa, ni povezano z mojo nezaposlenostjo ali izobrazbo. Nisem ne doktor, ne magistra. Še izobrazbo sem omenila samo, ker je naneslo na to. Če je pri heteroseksualnem paru ženska - moški ženska doma, je torej narobe, če je pa pri homoseksualnem paru moški - moški doma eden od moških, je pa v redu? Kje je razlika? Bumerang - za življenjski stil, kakršnega imamo in kakršen nas zadovoljuje, je dovolj 1.000€. Če malo preračunaš, lahko ugotoviš, da si s tem zneskom lahko relativno veliko privoščiš. Seveda je pa odvisno, kaj si kdo želi, kaj kdo potrebuje. Varno starost pa mi bodo zagotovile druge stvari, ne zaposlitev. Četudi se z možem razveževa, imam kam iti, imam prihranke, ne bi o znesku, vendar sem 6 let delala in potrošila vsak mesec samo četrtino svoje plače, na to pa tečejo še obresti, sem pa tudi življenjsko zavarovana. Saraya - midva kreditov nimava, imava samo leasing za en avto ter dva trajnika. Blaža - ne, najini obratovalni stroški znašajo maksimalno 250€ mesečno za stanovanje, obrok za avto pa je skoraj enak. Eno registracijo plačamo z regresom, drugo s trajnikom, vrnjena dohodnina pa gre za dopust. Kaya - mi nimamo takšnih izdatkov. Vpisana sem v knjižnico, kupim tisto knjigo, ki si jo zares želim. Večji nakup opravimo enkrat mesečno, družinsko, v Tušu. Za mobitel jaz nimam naročnine, imam predplačniški Tuš, koristim Tuševe brezplačne minute in včasih kaj doplačam, mož me kot mobitelov naročnik kliče 30% ceneje. Kino naju ne veseli, filme gledeva doma, internet. Varuške ne potrebujeva, za nujne primere sta še vedno moževa starša, ki sta v predmestju Ljubljane, moja starša sta bolj daleč. Vendar, če bi želela, mislim, da imava dovolj tudi za to, saj se to ne bi dogajalo dnevno. Zmaj - ne gurava, vedno nama še kaj ostane. Raho - mene moj poklic veseli, vendar se mi ne zdi družljiv z materinstvom pri tako majhnem otroku. Ko bo zaključil osnovno šolo, morda že, sedaj pa še ne. Izpopolnjeval me je 6 let, veliko sem videla, veliko sem se naučila, tako, da sem brez odrekanja ob rojstvu sina postavila to za nedoločen čas na stranski tir. Doma ne vegetiram, tudi stagniram ne, saj spremljam svojo stroko, saj se res ne ve, kdaj bi pa morda morala nazaj v službo. Tudi jaz sem se izobraževala zaradi veselja do dela, vendar imam sedaj večje veselje s sinom. Ni mi treba zagovarjati vsakega zapravljenega € pred možem, saj smatrava njegovo plačo kot skupni denar, saj je tudi moje delo doma nekaj vredno. Spiske za trgovino delam iz navade, lastne organizacije, ne zaradi potrebe. Otrok ima finančno varnost, pa tudi zadovoljno mamo. Jaz ne bi bila tako zadovoljna, kot sem, če bi morala otroka na nek način deliti s službo. Rada sem sto odstotno pri tem. Finančno breme pa na mojega moža ni zvaljeno, temveč dogovorjeno, s čimer se obojestransko strinjava. Z diplomo ne sedim doma - skrbim za dom in družino. To je zame vredno veliko več, kot katerakoli služba in plača. Družini dajem prednost pred vsem na tem svetu. Ne potrebujem dogovora z možem za frizerja ali nakup hlač - plačam s kartico, kakor, da bi bila izključno moja. In če praviš, da je pri eni plači omejen proračun, ja saj je tudi pri dveh. Ena plača je recimo 1.500€ omejitve, dve plači pa 3.000€ omejitve. V vsakem primeru je omejitev nekje. Čevljev za 200€ pa ne potrebujem. Seveda je gledanje limonad in pijačka s prijateljico brezplodno delo, vendar jaz limonad ne gledam, redke pijačke pa mi niso bistvene kot pijačke, temveč kot prijateljsko druženje, za druženje s prijatelji pa mi ni nikoli škoda časa, saj so mi vendar prijatelji. Le ti so vredni zlata. Pika - tudi moj mož pravi, da je današnji svet veliko preveč materialistično naravnan. Ljudje se ženejo za čimvečjim dohodkom, da si lahko posledično privoščijo čimveč materialnega, na tisto, kar je res nekaj pomembno, to pa so ljudje, pa pozabljajo. Družina je tista, ki naj bi nam pomenila največ in naj je ne bi odtehtal noben denar ali kaj, kar se z njim kupi. Tudi midva poznava veliko ljudi, ki ob svoji redni zaposlitvi delajo še kaj honorarno in to ponavadi samo zato, da si lahko privoščijo boljši, večji, novejši, močnejši avto, recimo. In tiste 4 ure po službi, ki bi jih lahko preživeli z otrokom, vložijo v pločevino. Midva na kaj takega niti ne pomisliva. Moj Passat je star 7 let in ni potrebe, da ga menjam. Mož je do pred tremi leti vozil svojega Renaulta, ki si ga je kupil po zaključenem študiju, ker pa je pred tremi leti pač odslužil svoje, je bilo treba kupiti drugega. Prevozi veliko km, zato sva se odločila za novega in varnega, pa tudi nekoliko večjega, ker upava še na kakšnega družinskega člana. Krtek - ne, ne predstavim se kot gospa, tako me ljudje, ki si jih omenila z bežnimi stiki, pokličejo, imenujejo sami od sebe. Pa saj forum ni nič drugega, kakor bežen stik. Saj ne živimo me skupaj. Ni pa potrebe, da me vikaš. Prosta presoja. Jaz vikam ljudi, ki jih spoštujem. Tukaj, za forum, lahko rečem, da spoštujem ljudi, ki so tolerantni in kulturni.
|
|
|