Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: vanilla IZVIRNO SPOROČILO: durable Najbolj ironično? OD VSEGA TEGA SE NE MOREM ODTRGAT, LOČITI. Naj mi kdo pove, zakaj?! Mislim, da je to zelo pogost pojav, da nekako tisti, nad katerimi se izvaja takšno ali drugačno nasilje kot da "radi trpijo" in so radi žrtve. Kot da potem rata njihova misija v življenju, da se nonstop branijo in nekako opravičujejo ta dejanja nad sabo in nikakor nimajo moči, da bi šli stran. To je tipično za skoraj vse žrtve. Kot da imajo nek "materinski nagon" do tistega, ki nasilje izvaja in ga čuvajo in pazijo in skrbijo zanj, probajo narediti vse, samo da bo ok in ko spet padejo izbruhi, ga opravičijo oz. kar nekako živijo s tem. Mogoče bi morala na pogovor: s kakšno zaupno prijateljico, starši, psihoterapevtom.... komerkoli, s katerim lahko predelaš situacijo in ki ti bo postopno pomagal, da vzameš svoje stvari in greš. Takrat boš svobodna! Ampak vedi, to MORAŠ storiti, tako ne moreš živeti! Ta človek te nima rad! S spodnjima dvema odstavkoma se strinjam, z zgornjim pa ne. Zdi se mi največji bulšit trdit, da kdo v tem uživa, pa da rad trpi. IN to trdijo tisti, ki imajo čisto drug karakter, vzgojo in okoliščine, ker pač zadeve ne razumejo. KOlikor sem razmišljala o vseh ki jih poznam, pa so v podobni situaciji, gre za mnogo globje reči. Vse te ženske so kot prvo zelo zelo prilagodljiva bitja, globoko čuteča in čustvena, ki jim familija pomeni ogroooomno. Toliko, da bi v zameno bile pripravljene tolerirat čist preveč. Nekatere imajo druge vzroke, neko obliko varnosti, ki jim jo tak odnos zagotavlja, npr. streho nad glavo, kruh za jest.... Vsekakor jim ta partner še vedno na neki ravni nekaj nudi, kar njim ogromno pomeni. Hkrati si te iste ženske tako zelo želijo nekega lepega, zdravega odnosa, da vidijo v tem človeku, s katerim so, še vedno dovolj pozitivnih reči, da verjamejo, da jih ima dovolj rad, da jim lahko nudi še kaj zraven, da je nevrotičen zaradi preobremenitev, ali česa podobnega, ali pa jih partner celo prepriča, da so one krive, ker je on nevrotičen in menijo, da se ne trudijo dovolj. Zelo posesivni in patriarhalni ljudje skoraj vedno trdijo, da so vsi drugi krivi za vse njihove težave in kar naprej nevrotično prepričujejo ljudi v njihovo krivdo. Še tako stabilen človek bi začel verjet, da je res nekaj na tem, če to vsak dan sliši. Poleg tega gre je skoraj gotovo, da moški, ki so tako zelo egocentrični, dobijo žensko, ki je njegovo nasprotje. Taka ženska bo vse naredila za svojega moškega, ker se ji zdi to edina zrela in poštena reč, da stojiš človeku ob strani in se razdajaš zanj, mu nudiš vso ljubezen, kar jo premoreš in nikakor ne bo mogla razumet, da njen moški ni na tej stopnji razvoja, pa bo zanikala to, da je primitivec, saj se ji bo zdelo edino logično in normalno, da smo vsi tako prijazni v svojem bistvu, kot je ona sama.... Zaslepljeno? Ja, zaslepljeno, ampak a si lahko pomaga? Težko. A je kriva, ker je taka kot je? Ni kriva, težko je bit ego, če po duši nisi. In bolj kot si ego, lažje razumeš, če je drug ego in obratno. Nekatere ženske sicer dolgoročno spoznajo to, da je njihov dec tak kot je, vendar ratajo popolnoma apatične ob tem spoznanju. A si le te lahko pomagajo? Ne morejo si. In ne, niso krive, ker si ne morejo. Take so po naravi, ne moremo potem reči, da uživajo ob maltretiranju. Otopele so ob spoznanju, da je svet mal bolj črn kot bel in da je cel lajf ena velika preizkušnja in garanje ter splet ogromno krivic in borb. NJim otopelost najbrž pomaga, da lažje pregurajo čez lajf. Zato pravim, da rabiš strokovno pomoč. Pot je lažja, če imaš nekoga za sabo. Nekoga, ki ti pomaga razumet ta naš zelo egoističen svet. Nekoga, ki ti bo pomagal postati malo manj ljubezniva in ustrežljiva, pa malo bolj realna v gledanju svojega moškega. Pozabila si, da si na svetu tudi ti, durable, pa da moraš živeti malo tudi še zase. Pojdi po pomoč. Vsaj prijavi ga nekam. Noben ti ne sme odškrtnit zoba nekaznovano.
|