Anonimen
|
Čao babuške! Detelja tvoja zgodba me je ful ganila in upam, da ti bom lahko kako pomagala. Kolikor poznam psihoterapijo in transakcijsko analizo, se med vami štirimi plete "igra", ki jo bosta očitno morala vidva prekiniti, toda tako, da bosta spremenila svoje dosedanje reakcije (jeza, zamera, očitki ...). Vendar je pa nujno, da sta vidva z možem enotna in soglasna, tako da je po mojem mnenju najprej potreben pogovor med vama. Mislim, da moževi starši odpirajo nerešeno rano, ki je med vama. Verjamem, da bosta točno vedela, kako zaustaviti boleče vedenje tašče in tasta, ko se bosta vidva med sabo dogovorila, kaj je dovoljeno in kaj ne. Vem, da ti je hudo za Majo, toda njej boš najbolj koristila tako, da vidva z možem spremenita vedenje, ne pa tako, da pričakuješ, da se bosta tast in tašča spremenila in ti je hudo, ker sta takšna kot sta. To je neke vrste naivnost, ki jo sama dobro poznam (v smislu spraševanja: Pa kako je lahko takšen/na?) in se še vedno borim, da jo premagam , toda pomeni pa nezrelo čustovanje. Odrasel in zrel človek ve, kaj je ok in kaj ne in si to tudi zna pridobiti, če ne gre samo s pogovorom, pa tako, da prekine vse stike. V glavnem, resnično je vse v vajinih rokah. matcar - Upam, da ne boš jezna, toda moram te opozoriti na rezultate raziskave, ki sem jo brala, da baje otroci do 3. leta starosti naj ne bi gledali televizije, ker je enostavno preveč informacij za njihove možgane in jim tako samo škodi. Pač žal vsa škoda ni vidna navzven v obliki rane, toda mislim, da je takšna skrita škoda še toliko bolj nevarna. Pat74 - Saj res, vse najboljše za rojstni dan! srečanje vseh Aprilčic - Sva se že v nosečniškem forumu s Sončkom pogovarjali, da bi bilo to vsesplošno srečanje enkrat septembra in z očiji, kao piknik. Pa sva že takrat naleteli na oviro: iščemo organizatorja! Se katera javi, ker če ne, težko verjetno, da nam bo to uspelo izpeljat? Najprej bi morali določit datum, potem pa se zmenit, kaj kdo prinese in je to to. Mislim, da ne bo veliko dela. Nalini - Tvoj se že dviguje v sedeči položaj? Seveda, saj sta že skoraj pri 4 mesecih. Madonca se hitro razvijajo te naše štručke, se mi zdi, da je vsak dan nekaj novega, en teden pa je tako kot eno leto, toliko razvojnih novosti . Sonček85 - Ja točno tak, tisti ki ne spoštuje otrokovih staršev, s tem ne spoštuje otroka in ni vreden, da bi ga čuval. Tašča od moje sestre je bila celo takšna pr... , da je otroku, ki ga je čuvala, konstantno šinfala mamo, češ kako je neodgovorna mama, da ima otrok luknjo na štumfu in podobno. Sama je namreč obsedena s čistočo in redom, moja sestra pa je bolj ustvarjalen tip, slika in podobno. Moja sestra je vedno delala narobe, ko se ji je zagovarjala (kar je absolutno narobe, saj je s tem tašči v roke dobesedno dala nadmoč), namesto, da bi ji postavila meje in ji povedala, da če ne bo s tem prenehala, ne bo več mogla čuvati otroka. Pa tako lepo ti spi Aleks čez dan! Mi čez dan spimo max 1 uro do 1,5 ure, potem se zbudimo, malo poigramo, spet jemo in vse jovo na novo . zanchy - Super za pregled in da tako pridno napredujeta! nmagk - Lepo, da si se javila. Uživaj še za nas, ki nismo na morju! ninica23 - Morda pa ti bo moja zgodba kaj pomagala glede težav s priimkom. Najina Ela se piše samo po meni, ker sem jaz prišla na idejo, da se bodo punčke pisale po meni, fantki pa po očku. Očka se je strinjal in tako imamo. Kajti čeprav sva z dragim poročena, sem obdržala svoj priimek in se tako z dragim ne piševo isto. Ja, tudi to je možno . Gre za to, da je meni priimek zelo pomemben in ker mi možev ni bil všeč, pa še njegova familija mi ni všeč, sem rekla, da bom obdržala svojega. Moj priimek pa je tako in tako posvojen. Do študentskih let sem se namreč pisala po očetu, ki ni zame naredil ama ništa nič (mama je bila ločena) in sem rekla, da njegovega priimka ne bom nosila, tako da sem si svoj priimek dobesedno izbrala. Ja, tudi to je možno . Tako da jaz nekako začenjam nov rod in sem strašansko ponosna na to. So pa moževi sorodniki gotovo jezni na mene, čeprav mi tega v faco ne povejo, saj najprej nisem sprejela moževa priimka, ko sva se poročila, sedaj se pa še Ela piše po meni. Toda briga me! Naj si vsak uredi tako kot njemu paše. Jaz sem pripravljena kršiti vsa nenapisana pravila, če meni ne ustrezajo. V glavnem, mogoče ti bo moja ekstremna zgodba kdaj kaj koristila. Glede tvojega in njegove mamice, pa kolikor sem prebrala, zna biti mamin sinček in zato ga ima mama tako v šahu. Tukaj druge ni, kot da si ti ostra in ga postaviš pred dilemo: ona ali jaz. Če se bo odločil za mamo, pa naj kar gre, saj očitno ni dovolj zrel za partnerski odnos. Vem, da je kruto, ampak to je edina rešitev pri moških, ki jih mame na tako svinjski način navežejo nase in na nek način čustveno zlorabijo. Spet sem se razpisala . Če pa Ela pridno spančka, ker sem jo tako namatrala, sva imeli "telovadbo" na tleh. Ven pa tako ne moreva, ker je prevroče. Danes jo bom poskušala uspavati že ob 19.30, ker mogoče pa je zvečer jokava zato, ker je enostavno prepozna ura in je preveč utrujena. Sem pa danes "iznašla" novo metodo za umirjanje: Ela je bila ful zaspana in je bila spet jokava, sva se vsedli na gugalnik, je še vedno brcala in jokala, ponavadi mi takrat malo dvigne tlak, kar seveda Ela začuti in potem še bolj joka, četudi navzven z ničemer ne pokažem svoje razburjenosti. No danes pa sem si rekla: Ne, ne bom jezna ne nase, še manj pa na Elo. Tukaj bom ob njej in ji kljub joku in trmi dajala svojo ljubezen: Na glas sem ji govorila, kako jo imam neskončno rada in da jo čuvam, seveda me je prelila ljubezen in v roku 10 sekund se je miška moja umirila. Bolj očitno ne bi moglo bit, kako pomirjevalno deluje ljubezen in kako zelo otrok čuti vse, kar me mame čutimo. Javim, kako mi bo uspelo zvečer. Zdaj pa res končam , čao, NenaLena
|