kaminek
|
pozdravljene forumke! malo se javljam za en hipec. najprej hvala za spodbudne besede in seveda za čestitke!nikoli več ne grem rodit v nm P, never, never, never! v glavnem, tukaj je moja porodna zgodba: V soboto, 20.6., okoli 6. ure zjutraj začutim na postelji čuden občutek, kot da mi bo glih kar nekaj odteklo iz nožnice. Se vstanem iz postelje in še ne pridem do dnevnega prostora, pa mi odteče malo vode. To odtekanje se je pojavljalo še kar naprej, po malem. Zbudim moža in rečem, da greva. On se čist skulirano vstane, mi reče, naj ne hitim, se oblečeva in odpeljeva v P novo mesto. Tam me sprejme ena super babca (Tanja), me priklopi na ctg, vzame kri za epiduralno (za vsak slučaj, vendar to ni bila moja opcija), me G pregleda in reče, da sem za na oddelek. Tako pristanem na oddelku, kjer mi še vedno odteka voda-po malem. Pr men pa rahli popadki, zelo neredni. Proti večeru se vse umiri, ponoči pa kot da ni bilo nič. V nedeljo, 21.6., me pregleda zloglasni G in reče, da grem v porodno. Jst pa še butasto vprašam, ja a pol se več ne vrnem na oddelek????Halo. sploh se nism zavedala, kaj mi je reku. Jst lepo v sobo, se spakiram, vzamem potrebne stvari in lepo maširam proti porodni sobi, kjer sm si izbrala roza. Ob 9.15 mi začnejo šopat umetne, ker nism mela nič svojih. Ob pol dveh popoldne mi primejo na 5 minut in tisti, ta hudi. Si rečem ok, to je to, sej zdej bo pa šlo hitr. Pa še nč-odprta samo 3-4 cm, še vedno oddebeljen mat.vrat itd. grem predihavat popadke na hodnik za enih 45 min, nakar se vrnem, ker se mi je zdelo, da bom kr skup zlezla od bolečin. Do 17.-ih sm zdržala z umetnimi, nakar mi babca spomne, da lahko vzamem epiduralno (je vidla, da vse počasi napreduje in da me bo še fejst namatralo, če vztrajam pri brezbolečinskem porodu). Takoj sm ji pritrdila, naj pokličejo anesteziologa čim prej, ker ne bom zdržala. In res, anesteziolog pride v roku pol ure, mi nastavi kanal, še 2 al 3 polne popadke občutim, nato pa postopoma čedalje manj, vendar sm jih čez ves porod čutila kot blaga oblika, sm jih predihavala, ampak je bilo to božje olajšanje, vam povem. Okoli 20. ure sm bila odprta 7-8 cm in kmalu se je osebje začelo pripravljat na iztis. Eno uro pred koncem, so mi ukinili epiduralno, tako da sm imela zopet močne popadke med iztisom. Ker naša pupa ni in ni hotla it vn, so poklical G in ta je pritiskal na trebuh cca. 20 min. sm misnla, da ne bom preživela. Morm se zahvalt osebju porodnega bloka, ker je vztrajalo pri naravnem iztisu in se niso takoj odločl za vakuum ali pa cr, ker je bla naša patricija težka (4780g) in imela obseg glavice 40 cm. HB, da me je babca prerezala in tako preprečila raztrganine. Tako je po mukah k nama v naročje prišla najina patricija ob 22.24 (nedelja zvečer). Po porodu sm tud malce bruhala, ko sm bla še v porodni, po moje zarad velikega napora, ker mi je med porodom tud pritisk padu itd. Pa moram pohvalt tud očija, k je bil zraven in me spodbujal. Je blo hecno, k je reku med potiskanjem: "Dej miško, prtisn". so se ostali kr mal spogledal in nasmehnl. Kot že veste, se v nm P fursira dojenje in naša je bla fuuuuul lačna, ker jst mleka nism takoj dobila, dodatek se pa dobi samo na vsake 3 ure, nč prej. tud če dojiš, pa nimaš mleka in otrok ni sit pol me je pa zadel še nekaj: pršla je ena sestra, prijazna, da zbudimo patricijo in pristavimo na dojko. ker še ni bla zbujena in bla vsa že od prej znervirana, je začela trzat (tko kot človek v spečem stanju). nato mi sestra odnese in na moje vprašanje kaj je narobe naredi prestrašen obraz in reče ne vem.haloooo. jst vsa živčna, moje patricije še ni blo kmal nazaj, mleka nism mela in planem v neutolažljiv jok. ponoči spet nism niti malo spala, sm še jst začela trzat od živčnosti. Naslednji dan pride pediatrinja in mi reče, da bova šle na pediatrično kliniko, ker jo pa selijo, mormo počakat in tako sva čakale še 5 dni v P. jst sm misnla, da se mi bo zrolal. po mislih mi je švigalo, kako jo bom nahranla in ali je vse ok z njo!grooooza. no, pa je pršu dan 1.7, ko sva z rešilcem odšle v ped.kliniko LJ. sicer naj bi šle še isti dan domov, ker je blo vse ok, sam še ultrazvok glavice se je moral nardit. ker pa so mal zaštrikal glede naročanja na preiskave (računalniško), smo mogle ostat čez noč. mučno mi je blo sam to, ker smo ble na intenzivni, kjer so novorojenčki z resnimi težavami, tko da je bil spet šok zame vse to gledat. mož mi več ni verjel, da greva 2.7. domov, ampak smo zmagal . vse je ok. trzanje je neškodljivo in je čisto normalno, ker trza v spečem stanju. drugo bi blo, če bi trzala v stanju budnosti. jutri imamo še kontrolni pregled v lj! sej vem, sm že kr predolga, sam moram vam še to povedat: sm strašno zadovoljna z osebjem v ped.kliniki in same pohvale . dojile smo se 10 min na vsaki dojki, nato smo dodali. ni blo nobenga problema. tko je prišla na svoje in se začela redit. prav tako v ce P imajo fursirano dojenje in velik novorojenčkov pripeljejo na ped. na pregled, ker vse to bazira na živčni bazi, zato tud trzajo. groza, kaj vse se dogaja. no, zdej bom pa nehala. vam postrežem še s kakšno slikco. pozdravčki
|