gogabojan
|
Pikica. Tak sem se zjokala, ko si to pisala danes. Res, me kar srce boli, ker sem se očitno preveč vživela v to vlogo. Nevem, kaj naj ti rečem. Me kar duši od vsega skupaj, pa se to ni zgodilo meni. Ne želim ti podgrevati bolečine, ufffffffffffffffffff, res verjamem, da ti je težko, in da imaš velik občutek krivde. Moj bojan je v 6em mesecu padel iz pojstlce. Bila je spuščena, jogi pa visoko. Mene je kakat takrat tok tiščalo (skoraj ušlo), sem ga samo spustila v pojstlco in se vsedla na školko. Sredi potrebe nekaj butne. Čez tri sekunde pa jok. Sredi potrebe sem skočila in pogledala. Bojan je padu na parket iz pojstlce. JOJJJJJJJJJJJJJJJ to je bil šok. Niti ne vem, al sem se obrisala po potrebi ali ne ampak sem popokala otroka direkt na urgenco. Bil je par ur na opazovanju. So videli da je retorika OK in nas domov poslali. Na izvidu pa je pisalo, kao da videti ni nič, da se fajn odziva na vse, pretresen več ni, kake trajne poškodbe, bodo pa vidne kasneje. Zaradi majhne nepazljivosti, (k ni hudič težko bilo tisto dvignt), bi lahko moj sin Bojan bil trajno prizadet. Krivdo imam še vedno. Kadarkoli kaj slabega naredi v šoli. In ne bom se pomirila, dokler ne bo začel dobivati ocen, ker po ocenah bom šele vedela, kako mu fajn delujejo možgani. Za matematiko vem da je prevelik talent. To pa je tudi vse. Za ostalo pa ne vem, ker ga v šoli opisujejo, ni pa ocene. No ko bo začel dobivati ocene, in ko bo težja učna snov, bom videla, kako in kaj. Do takrat pa mi ne bo mirna duša. Še vedno mi ni. Back to you Pikica. Vsaki mami se nekaj zgodi, da ima občutek, da je ona kriva za nesrečo otroka. Pa ni res. Nismo me krive. To je neka višja sila kriva. Pač je tako sojeno. Sojeno je bilo meni, da me bo tak kakat tiščal, da nisem mela časa dvigniti stranico (magari bi se podelala), tebi pa da nisi fajn zaprla flaše, enim spet nekaj drugega. To je sam bad luck. Pa morda kak mel prste vmes. Glede babice. Joj, res je preveč preživela za eno osebo. Ena samo zanjo. Ne očitaj si res ne. Veš, da bo to Tijana čutila. Odlična mama si. Vem da ti je hudo, toda počasi bo delno ta bolečina manjša. Nikoli ne bo zginila (vsaj meni še ni), bolje pa bo. Pa poglej, možeka imaš ZLATA VREDNEGA, ti si ena NEVERJETNA ŽENSKA, najboljša mamica, ....... Poglej Tijano v oči, ona ti nič ne očita. Sigurno boš videla to v njenih očeh. Le pogledati je treba prav. Pomoje, da tudi če bi vedela za svojo prihodnost, bi se vseeno odločila zate, da bi bila njena mama. Lej samo, kako pišeš o njej, jo gledaš, imaš rada,....... Ufffffffffffffffff sori za nerazumljivo pisavo. Mene srce boli, težko mi je, ker vem, da je tebi težko. Se preveč vživim v vlogo. Nevem no, res ne vem. Upam da boš kmalu zgubila občutek krivde. Ker vem, da ga imaš, čeprav nimaš razloga. To je bilo samo delo. Eno mašo vplači (sorry vpliv moje mame, odkar imam otroke). In mi je malo lažje. Poskusi. Želim ti, da bo Tijani vse v najlepšem redu. Pa da jo ne bo preveč bolelo. Tebi, da se ne kriviš za nesrečo. Tvojemu srčku pa, še malo več moči in energije zaradi vsega skupaj. Nisem želela ran odpirat, ko boš to brala, če boš no. Ampak morala sem. K mi je res hudo, ko vidim, kako pišeš, da si ti kriva. NISI TI KRIVA ZA TIJANINO NESREČO. Bila je višja sila. TI SI NAJBOLJŠA MAMICA ZA TIJANO. Zato pa ti jo je bog namenil. Držite se vsi trije skupaj in naj vas sreča spremlja. LP
|