ronja
|
očitno več ljudi spremlja to debato, kot sva mislili, mišek . Nagoni niso izpuhteli, imava pač različno mnenje glede njih. Vidim pa v tvojem zadnjem postu, kaj je izvorni problem: tebi je veliko bolj važno to, kako nekdo nekaj pove - če pika indirektno, je to ok, če pa direktno napiše nekaj grdega, pa je to nesprejemljivo. Meni pa ni take razlike. Se strinjam, da je treba lepo povedat, če se le da, še vedno pa vztrajam na svojem, da če poveš kdaj grdo, ne pomeni, da si grd/slab. Tudi ti si spljuvala moje mnenje o nagonih, pa vendar to ni smet... (Mogoče bolj na nivoju, ampak v bistvu isto...) Motivi niso pomembni (ceravno menim, da so motivi bolj kompleksni. Impulzivno nepremisljeno dejanje, ko v prvi roki vidis samo sebe in cel svet meris po svoji meri, povsem credno in brez premisleka. Tudi tisti: jaz ne mogla, jaz si ne morem zamisliti, pa kako mores, jaz to jaz ono... dovolj pove – kaj se jemlje kot druzbeno sprejemljivo in cilj h kateremu morajo vse mamice stremeti, da so “prave” mamice. Njihovo dejanje je IMO precej dalec od zavestnega in prav zato bi ga bilo treba ozavestiti in jasno povedati, da je nepotrebno in nesprejemljivo). Pomembno je, da so si privoscile kar so privoscile in ti bos se vedno vztrajala, da je to le nekaj ostrih besed... ma nima veze... Torej, ko bom imela slab dan se lahko na tebi "spucam" - saj ni nic strasnega ce bom napisala, da si gnoj, da bi morala splavit itn... ce napises, da gres na plavanje, ker morda imam slab dan? In seveda, ti mi ne bos zamerila, samo bolj malo bolj tezje sprejela moje nasvete, ker so bili zaljivi. Glede na zgoraj citirano (in ne samo to) ugotavljam, da si si naredila sliko v kateri ne vidis tistega kar pisem, temvec tisto, kar ti menis, da v tvojo ustvarjeno sliko ustreza, da pisem. In tako je s posesivnostjo, domnevno hudobijo uporabnic in se s cem drugim. Meni motivi so pomembni - pa očitno tudi tebi. Impulzivno se strinjam, da je bilo - zato pa jim tega ne zamerim toliko. Ni pa prav, to se strinjam. Ne zdi se mi lepo, če mi napišeš, da sem gnoj, ravno tako, kot se mi ne zdi lepo, če napišeš, da nimam pojma o nagonih, recimo. Z nobenim se ne strinjam . Zato, ker nekdo kulturno pove svoje mnenje, zame kot oseba ni nič boljši - samo bolj kulturen. Včeraj sem si vzela čas in še enkrat prebrala prve tvoje poste - sem videla, da si res že čeju odgovorila, da nisi mislila vseh uporabnic - vendar še vedno mislim, da tudi vse, ki so pisale grdo, niso nujno posesivne oz. slabe. Pri nosku sem potegnila paralelo - in ti povedala svoje mnenje: da JE važno, da vem, ali je mojemu otroku hudo - ker se lahko potem potrudim, da mu bo čim manj. Če tega ne vem, potem jo lahko brezveze matram. Nevednost sem jemala kot nenameno - oprosti, če ni bilo dovolj natančno. Ja, rajši bi videla, da nekdo naredi narobe zaradi nevednosti kot zaradi zlobe. Zamah z roko, pa je vse reseno. Sedaj pa povprasaj mamice z otroci s tezavami (taksnimi in drugacnimi), pa bos videla kako je zanimivo ko hiperaktivnega otroka sprejmejo kot "simpaticnega cudaka" in koliko je pravzaprav simpaticnosti v vsem tem. Recept za druzenje s cudaki, pa „nimajo taksnih problemov” je milo receno zelo cuden - posebej pri otrocih. Taksni recepti ih zaznamujejo za celo zivljenje - od zunaj in od znotraj. Ni vseeno, če te izključijo - vendar pa se da it čez - to sem pisala. V OŠ sem imela sošolca, ki je bil zelo hiperaktiven, jedel je zdravila in tu se mi ni zdelo prav, kako so to od njega zahtevali, čeprav ga najprej nisem marala, ker je tepel vse okoli sebe. Potem ga je dala tovarišica sedet zraven mene, da bi lažje sledil pouku. Ni mi bilo všeč, ker nisem mogla sedet s prijateljico, to je mami izvedela na edinih govorilnih urah, na katerih je bila, ravno s prošnjo, če me lahko presedejo, pa je učiteljica prosila, če lahko še malo "potrpim", da je tako bolj miren. In vendar sem ga imela rada. In nihče me ni izključil zato... Imaš prav, to bi bilo boljše - čeprav bi verjetno bil rezultat isti, če bi bila babica taka, bi naslednjič potegnila vnučko stran, ker ne bi hotela da se igra s tisto od une tazoprne . Kje se je izgubila vera v poucevanje. Zakaj ne domnevas, da bi bila babica naslednjic poucena, kot si domnevala, da bo, ce bi sredstvo preko katerega bi poucevala bil otrok? Mislim, da bi babica sprevidela, če bi se otroci igrali skupaj - takrat bi videla, da so v bistvu vsi otroci, da nihče nič hudega noče. Če pa se ne bi igrali skupaj, pa je verjetno samo moje modrovanje ne bi prepričalo (se pa splača probat jo prepričat, da poizkusi). Smeti v smetnjakih me ne motijo. Motijo me raztrosene smeti. Na sreco imamo v okolici dovolj igrisc, ki niso zasmetena s fizicnimi smetmi, pa se imas kam umakniti tudi pred srcnimi/duhovnimi smetmi. Tudi kaksna starsevska akcija je bila organizirana, pa so fizicne smeti tam, kjer im je mesto - v smetnjakih. Bolj me skrbijo tiste ostale smeti. Imaš srečo, pri nas dostikrat na vseh 5ih igriščih obrnejo smetnjake. Če pride pač skupina vandalov, jim je to zabava -. in grejo na naslednje igrišče... Ne mores ih poduciti, da se vzdrzijo trosenja smeti dokler si tam (res, kje se je zgubila vera v poucevanje)? Nekateri dobro vedo, ce bodo zaceli duhovno raztresati smeti, se poberem in grem, posebej ce sem z otrokom. Ne glede kdo je v vprasanju. Sicer kaksna opomba ponavadi zaleze, da se vzamejo v roke. Ne, vseh res ne znam. Kakšnemu lahko rečeš, pa pomaga, nekateri pa se potem samo kregajo in tudi čika ne bojo ugasnili v prisotnosti otroka - in kaj ima potem od tebe otrok, če se samo kregaš? Verjamem, da gre tebi opominjanje boljše od ust in te bolj upoštevajo, navsezadnje si tudi starejša, kar je navadno kar motivacijski faktor. Kdo je kje napisal, da je alternativa ingnoriranju smeti, samo jadikovanje o tem koliko smeti je okoli? Nauciti je treba otroka kaj je smet in kaj roza, seveda. Ce bos pa videl samo rozice, tezko ga bos naucil, kaj so smeti. Problem nastane, ko se smeti podajajo za rozice. V „bran” nekemu dojencku so se raztresle dokaj „smrdljive” smeti in se potem podajajo kot „morda rahlo posusene” rozice. In tako kot sem ze rekla, govoriti otroku da je nekaj rozica, a v bistvu je smet, nauci otroka, da so smeti rozice. Obstaja še 1 možnost, v katero sama verjamem, ti pa ne preveč, se mi zdi: recikliranje: iz smeti lahko včasih narediš (tudi dobesedno) prav simpatične rožice. Poveš mu, da zadeva ni prav, če je takole raztresena, da se jo ap da koristno uporabit, če... pač odvisno od smeti... Rece ji v obraz, da je gnoj, da mora k psihijatru, da kako lahko taksna gniloba sploh rodi otroka.... ipd...? Ji res to v obraz gladko rece in trdi, da to ni nic hudega, da tako pac je? Ja, saj je v redu, je imela pac morda slab dan.. nic hudega, ni mislila nic slabega... je samo malo bolj ostro povedala.... Obsojati nekatero stvar ker je slaba ne pomeni nujno zaliti, zanicevati, spljuvati, obnasati se do nekoga, da je nevreden zivljenja in da je zgolj lahko predpraznik na katerem si vsak, ki mimo pride obrise umazanijo z nog. Ce hoces videti, je razlika vec kot ocitna. ne, v obraz ji verjetno nič ne reče, ni tak tip. zdaj te bolj razumem, na tem primeru, da se ti obsojanje samo ne zdi slabo, samo način je pa tak, da zate pomeni, da so ljudje, ki so to napisali, slabi. Ma glej, jaz znam biti zelo ostra in direktna v besedah...pa ne vem, kdaj sem bila nazadnje zlobna. mič, vem, ker si ji tudi ti precej ostro napisala (marijani) . pa ni bilo iz zlobe...
|