mary12
|
LP, punce. S Kristjanom sva doma. Žal nisva Z-majčka, ampak ne gre vse vedno po planih. ...no da mal povem, kaj se je dogajalo zadnja dobra dva tedna. V glavnem, približno v 33 tednu mi je zelo otrdel trebuh in 2 uri ni popustilo, zato sva odšla v bolnico, da so preverili če je vse ok. Pa ni bilo. CTG je kazal popadke in odprla sem se za en prst. Imela sem tudi slab urin in slabo kri, zato so me dali na antibiotike in spasmex. Dobila pa sem tudi dve inekciji v rt za razvoj njegovih pljučk. No v bolnici so me obdržali 5 dni. Stvari so šle na bolje. CTG je sicer še vedno kazal popadke, vendar ni bilo več tako hudo. Sem se pa tudi zaprla. Odredili so mi strogo mirovanje in me poslali domov. Res se doma skoraj nisem premikala pa vendar sem čez dva dni dobila hude bolečine v ledvicah in križu. Zopet sem odšla v bolnico. Še vedno sem bila na antibiotikih, odprla se nisem, so pa se zopet kazali popadki na CTG. Zopet infuzija, odvzem krvi in urina, ki sta kazala na infekcijo. No ponoči ob 2-eh pa mi je odtekla voda. Začelo se je. Na srečo sem bila v 34 tednu tako da me niso poslali v Ljubljano. Mali pa je tudi dobil že inekcijo za razvoj pljučk. Po ultrazvoku sem bila odprta že za 3 prste. Malemu se je mudilo. Plodovnica, je bila proti koncu že slabe barve zato so mi ob 13-ih dali umetne popadke, 6 ur kasneje ob 17.40, 31.3. pa se je rodil Kristjan težak 2960 g, ter velik 50 cm. Osebje ni moglo verjeti da je tako velik, zato so ga tehtali kar 2x. Z malim je bilo vse ok. Ker sem bila šele v 34 tednu in ker je vse kazalo na infekcijo (imela sem močno povišane levkocite) mi niso dali epiduralne. Bolelo je kot hudič. Seveda so me rezali in to zelo saj so me šivali več kot pol ure. 3 dni se nisem mogla usest. Po porodu sem bila dva dni na porodniškem oddelku. Mali ni jedel, ker očitno nisem mela mleka. Nihče tega ni niti preveril. Na srečo je sestra (dela v bolnici) poskrbela da so me premestili na pediatrijo, kjer so poskrbeli zame tako kot se zagre. Trudili smo se da sem pridobila malo mleka, ki pa malemu očitno ni pasal (jedla sem namreč antibiotike), saj je imel ponoči hude krče. Potem so mu dodajali še FMS (dodatek za hitrejšo reditev), ki pa mu je pasal še manj, saj je zečel bruhati. Začel je zgubljati težo zato so ga dali na infuzijo za en dan. Med tem sem se odločila, da mu svojega mleka ne dam več. No ja, saj ga tako ali tako nisem imela dovolj. Porodne teže sicer še ni pridobil, ampak včeraj so me kljub temu včeraj spustili domov, ker je šlo na bolje, sama pa sem bila bolnice že zelo sita. Malemu se ful kolca, zato včasih še vedno bruhne, ampak gre na bolje. Tako da upam, da se ob naslednjem tehtanju tehtnica premakne navzgor. No taka je najina zgodba. Kar se tiče kilaže pa sem z nekaj več kot 66kg v 8-ih dneh padla na 56kg. Od skrbi sem malo manj jedla, tako da se komaj sploh še vidi da sem bila noseča. Na to kaže le še malo trebuščka, ki se je tako zmanjšal, da sem lahko v popek že dala uhanček. Sem se bala, da se mi bo luknjica zarasla pa se ni. HIhi. No takle mamo, ampak najhujše je upam da mimo in da bodo šle stvari od tu samo še navzgor. Se še kaj oglasim, seveda takrat ko bo mali moj mucek spal. Ajd
|