|
RE: mamice 87,86,85letnik ŠTAJERKE 1.4.2009 10:10:38
|
|
|
|
smejčica
|
IZVIRNO SPOROČILO: mižek IZVIRNO SPOROČILO: smejčica IZVIRNO SPOROČILO: mižek če ne pa bomo imeli en haufen otrok, pa bomo živeli od sociale Ojoj, tole se pa nič dober ne sliši... da me neboš vzela za besedo, vseeno si želim raje službo Malo za šalo, malo zares Bo že, sem ugotovila da če sem bom sama smilila nabom nič rešila Oh, saj bo. Ti zdaj uživaj ko maš malega... Smejčica, kako to da ste se tako hitro po prvem odločili še za enega? Se ti zdi hitro? No ja, midva bi že prej...pa sma zaradi šole čakala. Bi drugače že avgusta, septembra blo kaj, saj sem takrat že nehala jest tablete. Pa sma rekla, dajma še malo počakat, da se bo lepo šola zaključila pred porodom. Zakaj? - želiva si ful še najmanj enega - hočeva malo razliko med otrokoma - polek tega pa so najini načrti takšni, da bo kasneje vse težje, zdaj pa imam čas - komaj čakava na še enega Kaj pa vem. V prvi vrsti je itak to, da si pač želiva še enega otroka. Da bi bila čimmanjša razlika je itak zaželjeno. Tukaj mislim in za naju in za oba otroka. Že tako je, da imava zdaj doma bejbo, ki je še v pleničkah, vstajat se je še treba, ....ko bi bila iz tega ven, bi se bilo težje navadit spet na to. Ne vem, jaz si še želim enega, ampak v tem stanovanju, ko smo sedaj se mi zdi zelo premalo, poleg tega sem veliko morala prestat pri Galu. Spali nismo 4 mesece, ščipalo ga je dan in noč. Včasih se je jokal 4 ure skupaj, tako da je dobil pruh. Pomagalo pa ni nič, nobene kapljice, skratka nič,.. Sedaj ko je pa star 16 mesecev pa še vedno ne spimo, tako da se kar bojimo naslednjega otroka in to kaj nas čaka. Z zobeki nismo imeli nevem kakih težav, razen pri trojkici, še ima komaj eno, druga pa še počasi leze. Tako da imava 13. zobekov, 14 pa je že na poti Saj vsak po svoje. Midva tud nimama nekega velikega stanovanja. Je pa v načrtu drugo leto. Ampak dejstvo je, da ko so otroci mali, ne potrebujejo več. Jaz sem vedno rekla, da mala ne rabi svoje sobe do kakega 5 leta. No, saj jo bo prej dobila....sam če ne bi blo, pa se tud da preživet. Tako da, malo stanovanje meni ni toliko pomembno, sploh če ga bomo počasi večali. Meni se zdi pomembno, da se imamo radi. In da je dovolj financ. Drugače-mi smo tudi dosti prestali pri Lejli. Prve mesece recimo sploh ni mogla bit pri kom drugem, kot pri nama, ker se je drla ko sraka. . Eni otroci so pač takšni. Krči so jo dajali, ... spali pa tudi nismo odkar je dopolnila 3 mesece menda. Ker se je navadla pit ponoči, sma se lahko samo vstajala. No, zdaj pa morem potrkat,je pridna. Ima pa vseeno obdobja, ko par dni ponoči ne spimo. Kdo bi vedel zakaj? Tak pač je in jaz sem se s tem spoprijaznila. Eni še do 3 leta nič kaj prida ne spijo. Srečo imamo samo, da je zdrava in ji nič ne manjka. To pa res. Hočem povedat samo to, da tudi nam ni lahko. Midva hodiva spat ponoči okrog enih, prej skoraj da nikoli, ker se učima. Pol pa se je treba še zbudit, ko naju mala rabi,....zjutraj pa se tudi hitro vstat. Pa kaj češ. Tak je. Vem, da bo minilo. V prvi vrsti bi bilo že ful bolje, ko šele ne bi blo. Takrat bi res uživala. Pa tud to bo. In če tako malo poštudiram, ne vem, kdaj sma nazadnje dala malečko v varstvo in šla recimo na kavo. To je blo vsega skupaj 3 krat odkar jo imamo. Pa bi pasalo kdaj. Saj pravim. Midva sva se tako odločila, ker si želima, zato ker je nasploh nekaj ostlih plusov in zaradi najinih načrtov za naprej. Zdaj imava še čas, četud se mi včasih zdi, ga ga nimama. Pol pa pride še moja služba, magisterij, ... Evo, sem se razpisala... Aja, pa še to. Vsak otrok je razred zase, vsak je drugačen, edinstven....ni rečeno, da bo drugi tako kot prvi. Lahko da bo bolj ali manj zahteven. Bravo za zobke.
|
|
|