mišk
|
Moji odgovori na delikatna vprašanja: 1. vprašanje: V prvi nosečnosti sploh nisem preveč razmišljala o tem, kateri pregledi in testi mi pripadajo, kateri ne, kateri so pomembni... Kar je ginekolog rekel, to je dubu. Pa mi ni recimo nikoli naredil testa na sladkorno, a jst sem to vzela kot pozitivno, kao, on ve, da sem o.k. in ni treba. Ctg so mi delali vsak drugi dan, ko sem šla čez rok in enkrat, ko se v 30. tednu delala neko paniko glede plodovnice. Tudi če mi ga ne bi nikoli nardil, bi vzela to kot normalno. Čeprav je ful fajn čimvečkrat slišat, vidit in čutit lastnega otroka, ko je še v trebuščku. Bakterijo streptokok B so mi odkrili po naključju, in ko sem izvedela kako je nevarna, sem bila kar mal šokirana! Tokrat mi bo ta test avtometsko naredil brezplačno. Jutri ga imam, in upam, da bo tokrat negativen... 2. vprašanje: Jst sem v prvi nosečnosti prebrala vse o nosečnosti, kar mi je prišlo pod roke, res pa nisem prebrala tako zelo opevanih knjig, kot so Porodni načrt, Modrost rojevanja, Dojenje in materinstvo iz srca in Povezovalno strarševstvo. To, ta zadnjo - Povezovalno starševstvo sem prebrala po porodu, pa ni nekak v mojem stilu. Z določenimi temami se strinjam, z večino pa ne. Blazno na živce mi gre recimo to, ker je tak moderno trenutno povdarjat, da si rodil naravno, brez protibolečinskih sredstev, pa kako si potem dosegel nadjaz, celo o orgazmih med porodom prebiram! Te iluzije o nekem porodu, ki bo mogoče nazadnje čisto drugačen, kakršnega si rišemo v glavi. Pol pa je in kričanja pri porodu, in tistih prvih znamenitih stavkov:"Nikoli več!", ki so sicer kasneje pozabljeni, a vseeno. Rojstvo otroka je definitivno najlepša stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju, a mislim, da ima vsaka ženska drugačno predstavo kakšen naj bi bil idealen porod! Za ene je le boleč porod znamenje, da so prave ženske, druge pa imamo raje manj bolečin, sploh če niso nujne. Drugače nimam neke navade pljuvat po nikogaršnjem mnenju, a velikokrat zadnje čase dobivam občutek, da se kar neke nevidne "skupinice" ustvarjajo med tako in drugače mislečimi, namesto, da bi z veseljem podpirale ena drugo in poskušale razumeti še druge nazore, brez občutkov več ali manjvrednosti. 3 vprašanje: Me ne skrbi, ker imam za sabo že eno pozitivno izkušnjo. Na živce mi gre edino to, ker velika večina tako rado na glas pove, da je ta pa atijeva lubica/lubček! Zakaj že samo njegov/a? Ne vem v čem je fora. Če rodiš hčerko je atijeva lubica, itak, če pa sina, je pa itak atijev ponos. Eh, kr neki... 4. vprašanje: V prvo me je skrbelo, sedaj ne več. Ni tako hudo, kot si človk predstavlja. Ko se šivi zacelijo je občutek isti. Resnično ne opazim nobene razlike, moj pa tudi ne.
|