Najaa
|
Še tole bom sem pripopala, da boste vedle, kaj se je dogajalo tisto soboto, 7.2.
Sem morala pogledat, kdaj sem nazadnje pisala na rr, preden sem šla v P. Ja, po tistem ko sem samevala tukaj gor, sem šla na wc in glej - kri! Ma, sem takoj vedla, za kaj se gre in sam šibala v dnevno povedat na čem smo in že smo bili na poti v P. Nič nisem vzela, ma kakšna torba za v P... sej nisem imela pripravljene!  Sam vam povem, da se da kakšen dan tud brez tega preživet. 
No, po ctg-ju, kjer je bilo vse ok, tud mala je brcala 100 na uro, me je hotla še G pogledat ginekološko. In ko sem slekla hlače, se je kri usula kot da bi pipo odprla. Takoj so me dali na posteljo, G je klicala v porodno, da naj si roke umivajo, ker bo urgentni CR. Še zdaj mi je grejo kocine pokonci. No, takrat mi itak niso šle, ker se je vse dogajalo s tako hitrostjo, da nisem imela časa razmišljat. Vem samo, da me je ena nosečnica v čakalnici tako gledala kao o kako lepo, rodit greš. Jaz pa sem ji hotla rečt, da je 7t prezgodaj... 
No, na poti v porodno, so me izprašali o vsem mogočem, v porodni pa na operacijsko, priprave, britje in že sem zaspala. Ko zdaj gledam nazaj je zgledalo tako kot v Urgenci, sam na žalost ni bilo nobenega George Clooneyja zraven. Pa tud če bi bil, so bli že vsi pripravljeni in z maskami, tak da sem samo oči vidla.
Enkrat vmes se mi je zdelo, kot da jih slišim. Med operacijo. Mogoče sem pa sanjala, tega ne vem. Vem samo, da me je v trebuhu zelo zabolelo.
Ko sem se zbudila, sem bila "prazna" Kasneje sem razmišljala, da kakšen porod je to, saj so otroka samo ven vzeli? V bistvu se nisem namučila nič, tisti trenutek... No, o kasnejših bolečinah, ki trajajo še danes, ne bi.
Potem so me odpeljali na intenzivno, Niko pa tudi, sam na otroško. Tako da sem jo vidla šele nasl. dan. Moj dragi je prišel kakor hitro je lahko in jo je šel pogledat. Njegov prvi komentar je bil, da ima tako glavico kot tiste majhne opice (ala Ficko od Pike Nogavičke)  Ko sem jo pa jaz prvič vidla, žal v nil kaj romantičnih okoliščinah, ker me je na vozičku peljala h njej sestra, sem pa zajokala... Pa ne vem ali od sreče, da se je vse končalo dobro in da je živa ali od žalosti, ko sem jo vidla v inkubatorju, priklopljeno na vse tiste cevke... Tega pogleda ne bom nikoli pozabila, čeprav je bila kmalu dobra in vseh tistih cevk ni več rabila in napredovala je hitro. Vsi so se čudili, ko je še ne 34t stara takoj zagrabila cucelj in malo kasneje še joško in se dojila kot velika. 
No, to je na kratko moja porodna zgodba, saj je bila res kratka. Zgodba, ki je vse skupaj trajala 3t, pa je bila potem kar dolga. 3t sva bili v P. Od tega je bila Nika dva tedna na EINT (intenzivni) in jaz sem preživljala dneve med črpanjem mleka in ko sem hodila h njej. To je bilo zelo naporno za nekoga po CR, tako da se mi je rana odprla... Nič hujšega, ker so mi jo strokovno nazaj zaprli z obliži. Samo bolelo me je pa zelo. Zadnji teden sem jo pa dobila h sebi in lahko sem malo več počivala.
Zdaj pa res konec, da me še ven ne vrže.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. No zdaj doma je tako tako. Ko sem preveč na nogah, še vedno boli. In zateguje po eni strani. Zoprno.
V soboto, ni hotu met rdečih hlač, ko sva šla v vrtec jebil pa bolj resen klovn
