Anonimen
|
Dan! Mojčika, že kaj kaže? Marelica, meni se zdi to čakanje kar OK. Prvič sem imela svoje popadke redno na 10 minut že 35 ur, ko sem šla na pregled (sem bila itak naročena), odprta po tako dolgem času samo 2 cm in so me poslali domov. G. mi je sam rekel, da je najbolje kar natur, da očitno moje telo to dela počasi, a vztrajno . Plodovnica je bila čista, lepa, mala uredu, torej smo lahko komot še čakali, da narava naredi svoje. Potem sem rodila isti večer, močni popadki samo tik pred koncem, umetne so mi dali samo toliko, da so moje zgostili, ker so bili neredni, ma mi je bila prav fajn izkušnja. Zdaj pa tudi ni potrebe po kakšnem hitenju, po moje bo enako kot prvič, lepo počasi, plodovnice je tudi dovolj, je bistra, dojenčica OK, tako da meni je kar uredu tako, kot je. Tako da se moja prva izkušnja navezuje na tvoje vprašanje o naravnem porodu. Jaz sicer za porod doma nisem, ker pri nas ni dovolj izkušenega osebja (babic) in prevelike razdalje do bolnice, sem pa za tak porod, kot sem ga imela prvič . Ma res, moji popadki so bili tako zelo fajn, postopni, skozi sem nekaj hodila po stanovanju, šla na sprehod, spomnim se, da sem ene 5 ur pred porodom še pekla palčinke za moža, da ne bo revček lačen , pa stuširat sem se šla, umit lase, čisto na komot, brez stresa. Fajn, no. Pa tudi babica je potem zelo upoštevala moje želje, hodila sem v porodnišnici do zadnjega trenutka, lahko sem pila (menda zato, ker je bilo očitno, da bo porod lahek),... Tista indijska zadeva pa je rižota s svinjino in curryjem. Preprosto, hitro, dobor, njam . O, Ksenj, ti se tudi drži, a ne? Za spat pa imamo mi narejeno tako, da je Kristinina posteljica zraven najine in se lahko komot stiskava ponoči, če rabi, jaz pa imam tudi dovolj prostora, zibka pa je tudi zraven, tako da bomo vsi na kupu. Po moje bo malčica hitro pristala v moji postelji, glede spanja sem zelo sebična, me spravi v neverjetno slabo voljo, če ne morem spati svoji 8-10 ur v enem kosu. In če je dojenček pri meni, ga samo priklopim na prsa, ko je sit, se sam odklopi, jaz pa spim dalje. Pri Kristini je to super delovalo, jaz sem bila naspana, Kristina sita, je pa res, da me ne moti, če kdo rogovili in brca okoli mene, dokler lahko spim dalje. Brce itak prespim. Večina ljudi pa vem, da funkcionira ravno kontra, jih nemir v postelji zbudi, torej samo pri nekaterih deluje tak režim. Na začetku me je sicer skrbelo, da bo Kristina preveč navezana name, ampak nima nobenih posledic, v vrtcu me nažene , socializirana je tudi, tako da nam kar paše tako.
|