ronja
|
Zaljubljena si do ušes, ampak ljubiš ga pa verjetno še ne, saj ga niti dobro ne poznaš - glede na to, da nisi niti vedela, da je kaplan . Verjamem, da tudi on ne bi rad takoj povedal, ker bi rad najprej ugotovil, ali je to to, da "se splača" tvegat celo dosedanjo kariero ali pa bi rajši ostal župnik in pozabil nate. To razumem, vendar pa je to tako kot pri poročenih moških: slej ko prej se morajo odločit, s kom bojo (z ljubico ali z ženoo oz. s cerkvijo ali z ljubico, ki bi v tem primeru verjetno postala žena...) In ljubice delajo dostikrat to napako, da jim malo predolgo pustijo tuhtat in vmes trpijo... mogoče ga pa lahko vprašaš vsaj to, ali on sploh vidi možnost, da izstopi iz cerkve ali ne. Ker če ne, boš spet ostala sama... mislim pa, da če hočeš, da se bo res odločil, mu boš morala prej ali slej postavit ultimat... Sicer pa moj primer: vame, ničhudegaslutečo ateistko, se je zaljubil en dečko, ki je bil ne-vem-kako-se-temu reče, skratka, je študiral za duhovnika, nekje v italiji, živeli so v samostanu. No, na morju se je zatreskal, meni sicer ni bil niti malo všeč, tudi če ne bi bil to, ne bi mel šans. Ampak on je vseeno šel po tem "incidentu zaljubljenosti" (mela nisva nič) izstopil in je zdaj štromar . Mislim, da je bolj srečen, to si štejem kot dobro delo, hehe. Lubi me vedno zeza s tem, da zarad mene še duhovniki nehajo v cerkev hodit . Malo heca, ampak hočem rečt, da če je mlad, maš šanse, da si premisli, če se je pa že naredil, potem pa je prepričan v svoj prav in verjetno ne bo šel še enkrat postavjlat svojih prioritet... Je pa malo zaskrbljujoče to, da ti ni hotel povedat, kaj je, tudi ko sta že spala skupaj... Pa da te je v bistvu on nagovarjal... to daje vtis, kot da je točno vedel, kaj dela in da mu je taka situacija čisto ok, se ne sekira in ga ne peče slaba vest. Zame je pa to isto kot varanje...
|