sončnica_8
|
punce hvala za čestitke, pa me veseli da nisem pozabljena. nana, glede posteljice in spanja...jaz sem pred dobrima dvema tednoma dozivela eno tako lekcijo, ki bi jo pravzaprav zelela kar pozabiti. vsi so mi namrec priceli "soliti pamet" kako moram nekaj narediti okrog tega spanja, ker pac precejsnji del noci ne spimo in je sploh zadeva postala zeloo naporna. Tako sem se tistega vecera odlocila za opevano metodo, ko otroka polezes vsakic ko vstaja v posteljici, mu das ljubcka in gres ven. Matija še vedno spi z nama v sobi, tistega vecera pa se je prvic prebudil okrog 22.30, jaz se nisem spala in sem sla k njemu v sobo, mu dala ljubcka, ga polegla in odsla iz sobe ponovno v dnevno. On se je pricel dreti kot nor. a sem se odlocila vstrajati, ko ze vsi pravijo kako ta metoda po nekaj dnevih uspe. Otrok naj bi se vsak dan prej pomiril in nato zaspal. Ko sem ze petic odsla iz sobe pa sem zaslisala entak tresk, da mi je skoraj srce zastalo. Samo stekla sem proti sobi, ta mali je skocil, bolje receno dobesedno preskocil posteljico in lezal po tleh. Še dobro, da sta takrat ravno prisla moja dva starsa, sicer bi me sok. Po cudezu si ni naredil nicesar, ampak jaz sem pa dozivela nekaj neopisnega, tresla sem se in v solze, poleg tega pa tudi občutek krivde. lekcija? ta, da je moj otrok ocitno tak, da se ponoci vec krat zbuja (od rojstva ni bil med ta spečimi, tudi čez dan ne spi veliko), da kljub temu da ga ponoci ne hranim ze tri mesece in bi se zelodček moral na to privaditi, očitno ostaja lacen, zato sem sklenila da ne bom poslusala takih in drugacnih nasvetov ljudi, ki ga sploh ne poznajo, ampak le svoje obcutke. Tako sem spet uvedla nočno hranjenje, ceprav ne morem razumeti, da je se lacen ko pa toliko poje, ampak ocitno je da ga flaska pomiri, da lahko zaspi naprej. Tako ga zdaj ponovno hranim, posteljica ostaja poleg nase kakor doslej in bomo videli. če je hranjenje kompromis za to, da je noč bolj mirna ga sprejmem, ker sta ta dva meseca in pol bila ze na robu. hu, sem se razpisala.
|