petra1984
|
Pa še moja porodna zgodba:
Bil je vroč julijski dan! Dopoldne sem prebila zunaj , se malo sprehajala in uživala v sončku. Sledilo je kosilo, zadišal mi je kozarec vina in sem si ga tudi privoščila. po kosilu gre dragi dremat, jaz pa na stranišče. Ko se vstanem, se iz mene ulije voda. sama pri sebi študiram, da kako se mi je pa zdaj uspelo polulat. Ampak voda je še kar tekla in sledila je panika. Vsaj z moje strani. Vedno ko sem pomislila na porod, sem sama pri sebi rekla, da sem pripravljena. Ampak niti približno nisem bila. Po račje sem s prekrižanimi nogami odšla v spalnico in skoraj zavpila: Ajde gremo! Moj v paniki, da zamuja v službo, skoči pokonci in si začne oblačit službeno obleko! In jaz: Ne v službo, v porodnišnico! Usedla sem se na bide, ker je voda še kar tekla, vpila na moža, naj mi prinese vložke in obleko ter kaj naj še vzame v porodnišnico.
Z dvema brisačama pod ritjo sva ob 13.30 krenila proti nm p, kjer so me ob sprejemu pregledali in sem bila odprta le za noževo konico. Sledil je CTG in ultrazvok, na oddelku pa še tuš in čakanje na popadke. Dragi je odšel po par revij in piškote, jaz sem pa nestrpna čakala. Ob 18. pa se začne neko črvičenje, povsem neurejeno. Me priklopijo na CTG, zelo rahli popadki in dragega pošljejo domov, češ da bom rodila enkrat ponoči ali zgodaj zjutraj. Še en poljubček in je odšel. Še prej mu zabičam, da naj bo vedno dosegljiv in predvsem doma!
Ob 19. pa se začne zares. Vsak popadek je bil močnejši, časovni interval pa krajši. Ko so bili popadki na štiri minute, me obišče kolegica z vasi, ki je tam zaposlena in ko opazi, da gledam že zeleno, pripelje zdravnika (prej mi je sestra na oddelku rekla, da naj čim dlje ostanem na oddelku, ker se potem porodna soba predolgo vleče). In ta me pregleda, odprta 6 cm, in ko stopim s stola dol, mi začne nekaj tako dol pritiskat. poležejo me na posteljo, v dvigalo in direkt v porodno sobo. Vmes še dragega pokličem, da naj TAKOJ pride, ker gre zares.
V porodni sobi sem ob 20.50. Priklopijo me na CTG, tri popadke prediham, pokličejo zdravnika, ki se nasloni na trebuh in tako sem brez britja in klistira ob 21.13 postala mamica čudovitemu dolgolasemu fantku Janu. In ko imam največje bogastvo v naročju, pride v porodno sobo še dragi, vidno ganjen in sploh ne dojema stvari. Kako sem lahko rodila v 20 minutah, kolikor je on porabil za pot. Zdravnik ga vpraša če bo prerezal popkovino, ampak je odklonil, češ saj boste vi to najbolš naredil!
ker sem močno krvavela, so dragega odpeljali ven, mene pa pod narkozo zašili. Sledile so naše prve minute, ko se z dragim nisva mogla nagledat vsej lepoti, najini lepoti. Tudi dojenje je takoj steklo in po treh dneh smo skupaj odšli domov.
|
Natisni
Točno takšne so bile njene besede.. Sem rekla kaj pa gluten? Je vprašala, če je alergična, pa sem rekla da ne vem in je rekla da lahko probamo vse, če ni problemov ni panike. Na koncu je edino dodala, da naj z jajcem še malo počakamo. To je to! 
Moreš pokazat ob priliki
