Erin
|
Prvih 90 dni V tem obdobju se dejansko izvaja 90 dnevna dieta. Vseh 90 dni se je potrebno striktno držati prehranjevalnih dni po vnaprej določenem zaporedju. V tem času se bo telo očistilo in se navadilo na nov način prehranjevanja. Pred zacečtkom diete je dobro vedeti kako poteka prebavni ciklus. http://www.mojplanet.si/uploads/images/slike/ciklus.gif Prehranjevalni dnevi: Prehranjevalni dnevi so najpomembnejši element diete. Njihovo zaporedje in pravilna kombinacija hrane sta odločilnega pomena. Dieta je sestavljena iz 4 rednih prehranjevalnih dni in enega občasnega. Tako imamo beljakovinski, škrobni, ogljikovo - hidratni ter sadni dan. Vsak 29. dan (se ponovi 3x v 90 dneh) pa pride vodni dan. Dieta se začne vedno z beljakovinskim dnem, nadaljuje z škrobnim in konča z sadnim dnem. Ko je 4 dnevni ciklus končan se začne znova in tako ponavlja 90 dni. 29. v mesecu. oz. po sadnem dnevu je vodni dan. OČIŠČEVALNI CIKLUS (med 4 in 12 uro) V tem času se je minimalna količina hrane (v glavnem sadje) in pije večja količina vode, čaja ali nizkokaloričnih napitkov. V času diete se za zajtrk uživa samo sadje! PREHRANJEVALNI CIKLUS (med 12 in 20 uro) Ta čas se prehranjujemo neomejeno. Tukaj niso pomembne količine ampak pravilne kombinacije in čas med obroki. Pri beljakovinskem dnevu mora med obroki preteči najmanj 4 ure. Pri škrobnem dnevu ali okgljikovih hidratih morata med obroki preteči 2 uri. Pri sadnem dnevu pa je potrebno zaužiti več obrokov, saj že en sadež šteje za obrok! Priporočena obdobje med obroki je 1 do 2 uri. PREBAVNI CIKLUS (med 20 in 4 uro) Ta čas je namenjen prebavi hrane, zato v tem obdobju ne zauživamo hrane. V kolikor ne zdržite pojejte sadje ali pa spijte kozarec vode ali nesladkanega čaja. DAN 1 - BELJAKOVINSKI DAN Kaj spada pod beljakovine: Meso, sir, jajca, mleko, špinača, ohrovt, brstični ohrovt, repa, cvetača, soja, sojini kalčki, zelje, paradižnik, pesa ... Beljakovine so velike molekule, sestavljene iz manjših enot imenovane aminokisline. Aminokisline navadno najdemo v rastlinskih ali živalskih beljakovinah. 8 aminokislin telo ne more samo proizvajati, zato jih moramo dobiti iz hrane, ki jo jemo. Beljakovine so potrebne za ohranjevanje tkiva in za vzdrževanje rasti, saj so naša telesa (lasje, mišice, nohti,..) v glavnem zgrajene iz njih. Služijo tudi za izdelovanje hormonov in drugih psihološko aktivnih sestavin. Prehranjevanje: ZAJTRK: za zajtrk pojemo eno vrsto sadja (primer: 2 pomaranči ali 2 mandarini ali skodelico jagod ali 2 breskvi ali 2 hruški ali skodelico borovnic, skodelico ribeza, ... Kot ste verjetno opazili je potrebno jesti na enkrat samo eno vrsto sadja!! Torej če pojeste za zajtrk hruške morate jesti samo hruške in ne mešati recimo hruške in jabolka. Za malico lahko pojeste drugo sadje kot za zajtrk vendar spet istovrstno sadje, torej recimo banano. To je pomembno, ne mešajte sadja!! KOSILO: Za kosilo je potrebno jesti beljakovine. Primeri jedilnikov: 1. 2 kuhana ali pečena nemastna svinjska zrezka (tudi govedina, perutnina, ribe ali morski sadeži) temu dodajte kos kruha in zelenjavo (lahko kuhano - korenček, ohrovt, brokoli, ... ali pa neomejeno količino sveže zelenjave - solata, paprika, zelje, ...) V solato ne mešajte fižola, koruze ali graha, ker je to škrob in spada pod škrobni dan!!! 2. 2-3 večje kose sira, košček kruha, solata, voda 3. 2-3 jogurte (čisti jogurt), solata, kos kruha, voda 4. 2-3 kuhana jajca, solata ali kuhana zelenjava, voda ali nesladkani čaj Ob vsakem jedilniku na koncu pride še čista juha (zelenjavna ali goveja, kokošja, gobova, brez rezancev, fritatov ali drugih nezelenjavnih dodatkov). Juho je potrebno popiti na koncu, ker se prebavlja dlje kot ostala hrana. VEČERJA: Za večerjo pojeste polovico tega kar ste pojedli za kosilo! Obvezno je, da pojeste samo polovico in nič več. DAN 2 - ŠKROBNI DAN Kaj spada pod škrob: Riž, fižol, grah, koruza, soja, leča, čičerika, krompir ... je kompleksen ogljikov hidrat, ki sodi v skupino polisaharidov. Rastline tvorijo škrob in ga skladiščijo kot rezervno hrano. Ko pojemo škrob, ga telo razgradi v glukozo, vir energije. Prehranjevanje: ZAJTRK: za zajtrk pojemo eno vrsto sadja (primer: 2 pomaranči ali 2 mandarini ali skodelico jagod ali 2 breskvi ali 2 hruški ali skodelico borovnic, skodelico ribeza, ... Kot ste verjetno opazili je potrebno jesti na enkrat samo eno vrsto sadja!! Torej če pojeste za zajtrk hruške morate jesti samo hruške in ne mešati recimo hruške in jabolka. Za malico lahko pojeste drugo sadje kot za zajtrk vendar spet istovrstno sadje, torej recimo banano. To je pomembno, ne mešajte sadja!! KOSILO: Za kosilo je potrebno jesti škrob. Primeri jedilnikov: 1. pasulj (brez mesa), dodajte kos kruha in zelenjavo (lahko kuhano - korenček, ohrovt, brokoli, ... ali pa neomejeno količino sveže zelenjave - solata, paprika, zelje, ...) 2. pečen (v pečici, ne ocvrt) ali kuhan krompir, kos kruha, zelenjava 3. kuhan ali popečen riž, solata, kos kruha, voda 4. mrzla mešanica fižola, koruze in graha (brez jajc ali drugih beljakovin), začinjena, kozarec vode ali nesladkanega čaja, kos kruha Ob vsakem jedilniku na koncu pride še čista juha (zelenjavna ali goveja, kokošja, gobova, brez rezancev, fritatov ali drugih nezelenjavnih dodatkov). Juho je potrebno popiti na koncu, ker se prebavlja dlje kot ostala hrana. VEČERJA: Za večerjo pojeste polovico tega kar ste pojedli za kosilo! Obvezno je da pojeste samo polovico in nič več. OPOZORILO: na rižu, krompirju ali pasulju začinite z soljo, poprom, vegeto, origanom, pelati ali ketchapom. Po okusu seveda, vendar naj bodo začimbe prisotne saj so dobre za vaše telo. DAN 3 - OGLJIK. - HIDR. DAN Kaj spada pod škrob: Sladkor, testenine, pice, sladkarije, ... Ogljikovi hidrati dajejo našemu organizmu energijo in so nepogrešljiv vir energije za normalno delovanje možganov in centralnega živčnega sistema. Če uživamo več ogljikovih hidratov kot jih telo lahko pretvori v glukozo ali glikogen (v jetrih in mišicah), se kopičijo v maščobnih celicah. Delimo jih na: Monosaharidi so ogljikovi hidrati, ki jih sestavlja samo ena molekula, rečemo pa jim kar sladkorji. Najdemo jih v kot glukozo v medu in sadju, ter fruktozo v sadju), ter v melku kot galaktoza. Disaharidi so ogljikovi hidrati z dvema molekulama in to so beli sladkor iz sladkorne pese ali sladkornega trsa; dobimo jo v pivu in koruzi. Polisaharidi so ogljikovi hidrati z več molekulami: glikogen v jetrih in mišicah (meso); škrob, ki je sestavljen iz več molekul glukoze, vsebujejo pa ga sledeče rastline: žitarice (pšenica, koruza, riž, rž, ječmen), gomolji (krompir), stročnice (posušen grah, leča soja). Te ogljikove hidrate imamo v škrobnem dnevu zato jih v tem dnevu ne jemo!! Slabosti OH: * enostavni ogljikovi hidrati stimulirajo pankreas (trebušno slinavko), da proizvaja velike količine insulina. Insulin znižuje količino sladkorja v krvi in s tem povzroča občutek lakote. Poleg tega pa visoka proizvodnja insulina stimulira proizvodnjo maščob. Insulin dela in skladišči maščobe. * enostavni ogljikovi hidrati zvišujejo trigliceride (maščobe) v krvi, kar pospešuje nastanek kardiovaskularnih obolenj; * enostavni ogljikovi hidrati zvišujejo holesterol v krvi; * enostavni ogljikovi hidrati zvišujejo sečno kislino v krvi, kar lahko povzroči nastanek protina (oblike artritisa). Ker so OH najbolj krivi za naše kilograme, je tu potrebna stroga vzdržnost in prava izbira ogljikovih hidratov. To ne pomeni, da jih moramo popolnoma odstraniti iz jedilnika, saj so pomembni za naše telo, potrebna je samo prava količina, zato v našo dieto spadajo naslednji OH: Naravna pica z sadjem ali zelenjavna (brez beljakovin), testenine z paradižnikovo ali gobovo omako brez mesa ali drugih beljakovin, slano pecivo v velikosti pice, ... Prehranjevanje: ZAJTRK: za zajtrk pojemo eno vrsto sadja (primer: 2 pomaranči ali 2 mandarini ali skodelico jagod ali 2 breskvi ali 2 hruški ali skodelico borovnic, skodelico ribeza, ... Kot ste verjetno opazili je potrebno jesti na enkrat samo eno vrsto sadja!! Torej če pojeste za zajtrk hruške morate jesti samo hruške in ne mešati recimo hruške in jabolka. Za malico lahko pojeste drugo sadje kot za zajtrk vendar spet istovrstno sadje, torej recimo banano. To je pomembno, ne mešajte sadja!! KOSILO: Za kosilo je potrebno jesti jedi z OH. Primeri jedilnikov: 1. pica z enovrstnim sadjem ali pa paradižnikom (ter drugo zelenjavo) in začimbami, kozarec vode 2. slano pecivo v velikosti pice, voda 3. testenine z zelenjavno, paradižnikovo ali gobovo omako brez mesa VEČERJA: Sladkarije! Da, prav ste prebrali, majša količina sladkarij. Primeri jedilnikov: 1. 3 kosi peciva 2. večji kos torte 3. 3 kepice sladoleda Na koncu pa obvezno 1 ali 2 rebri jedilne čokolade za preprečevanje alergij! DAN 4 - SADNI DAN Sadje je polno vitaminov in energije, zato bo vaše počutje dobro in bo preprečevalo prehlade, ki so v zimskih dneh pogosti. Kmalu bo postal sadni dan vaš najljubši dan v dietnem ciklusu, saj se bo apetit zmanjšal in bodo sadni dnevi olajšanje po 3 vsebinsko bogatih dnevih. Prehranjevanje: ZAJTRK, KOSILO, VEČERJA in MALICA: za zajtrk pojemo eno vrsto sadja (primer: 2 pomaranči ali 2 mandarini ali skodelico jagod ali 2 breskvi ali 2 hruški ali skodelico borovnic, skodelico ribeza, ... Kot ste verjetno opazili je potrebno jesti na enkrat samo eno vrsto sadja!! Torej če pojeste za zajtrk hruške morate jesti samo hruške in ne mešati recimo hruške in jabolka. Za malico lahko pojeste drugo sadje kot za zajtrk vendar spet istovrstno sadje, torej recimo banano. To je pomembno, ne mešajte sadja!! V SADNEM DNEVU JE POTREBNO POJESTI MEŠANO SADJE, TOREJ ZA ZAJTRK ENO VRSTO, ZA KOSILO DRUGO VRSTO, ZA MALICO TRETJO VRSTO SADJA IN ZA VEČERJO 4 VRSTO SADJA!!!
|