|
RE: Celjske in okoliške čveke, 2. del 20.12.2008 7:50:09
|
|
|
|
snorlax
|
Ropotuljica . Jaz te razumem. Pride tako obdobje. Tudi pri meni je bilo, jaz sem bila tako obupana do konca, da sem razmišljala tudi o samomoru. Samo jaz sem proti zdravilom, meni se zdi, da si moraš sam pri sebi pošlihtat. Jaz sem ful delala na sebi, razmišljala, samo sebe prepričevala. Bilo pa je največ zaradi službe oz. zaradi šefa, ki je k sreči potem šel delat drugam in se je razrešilo. Ampak še vedno imam določene probleme in obdobja, ko spet padem noter, ampak se mi nekako za silo uspe pobrat. Samo razmislit moraš, kaj te tako spravi iz tira in potem poskušat tisto spremenit. Če rabiš pogovor, povej. Veliko je odvisno od hrane. Ne bi verjela, če ne bi poskusila z Montijem. Jančika, hvala, da si me navdušila. Kadar sem 100% na Montiju, sem polna energije, volje, pozitive, črne misli kar grejo nekam proč, problemi se mi zdijo manjši, lažje jih premagujem. Zdajle, ko ga biksam s sladkiši, me spet nekaj daje. Pa še december je meni najbolj depresiven mesec. Kar bojim se ga vsako leto. Moja sodelavka je skoz na tabletah proti depresiji. Ne vem, katere ima. Pravi, da se jih ne moreš navadit. A ko jih je nehala jest, je bila take volje, da jih je takoj začela jest nazaj. Mislim, kaj je to, če ne navada. Jaz sem zagovornik tega, da tableta ne pomaga, treba je najt vzrok in ga odpravit. Upam, da ne bo Darja huda, ampak jaz sem proti vsakim umetnim pripravkom, če se le da. Jemati zdravila in se v sebi ne pozdraviti, to je isto, kot dajati obliž na gnojno rano, za katero ne vemo, zakaj se gnoji. Samo prikrijemo, spodaj pa še vedno rana.
_____________________________
LANI: - 18 KG LETOS: ????
|
|
|