Anonimen
|
mirjam: neverjetno! Mislim kultura res na psu, pa mamica z vozičkom! včasih, ko še nisem vozičkala, sem zraven torbico nosla na rami, tako fajno trdo in če mi je kdo speljal na prehodu za pešče, sem vedno treščla po avtu kolkr je šlo. Pa se niti eden ni ustavil, torej se tudi za avte ne sekirajo. Da pa povem tole grozljivko: par let nazaj, sva s frendico čakali na prehodu za pešče, pri semaforju, gorela je rdeča luč. štanga od semaforja je tako debela, da se moraš postavit fejst levo ali pa fejst desno, da vidiš luči na drugi strani, če stojiš vmes ni nič. in midve se pač postaviva levo. naenkrat izzza ovinka s polnim šusom prileti avto, obrne na ročno, se zaleti v robnik na sredini ceste (križišče), spelje naprej, da je škripalo in s polnim gasom proti nama po pločniku leti naprej, za njim pa že policijski avto s prižgano sireno... Kaj hočem povedat? Če bi s frendico stali desno, namesto levo, bi naju nabasal s polno silo... celjanke, če bo katera kdaj šla mimo, še danes se vidi špura na pločniku: to je na hudinji, če se pelješ proti mestu... tam pri semaforju blizu don boskovega centra al kaj je ono, pri blokih. nasproti je trgovina spona. kriza glede maila... dzanika sej bom povedala, je mal čudno zdej prišlo.. če se katera ne strinja in misli, da nimam prav, naj kr pove, sprejmem vsako mnenje. jaz sem za knjigo se na začetku menla s tremi slikarji... en dan sva šla s fantom na obisk k fantovemu bratrancu in njegovi punci (stara sta od oka 35-40 let). in beseda da besedo in mal čvekamo, povem da sem v fazi, ko razmišljam, da bi izdala knjigo... in ona men reče, da sej pa je ona slikarka in lahko nariše. tle zdej na lukca prisežem, da se je sama ponudla, ker se jaz niti nism zrajtala, da ona tudi slika, sem jo do zdej vidla ene 4krat v parih letih. in ji rečem, da kul, sam da se zdej z eno drugo menim in da ji bom javla, če bi se zanjo odločla. vnaprej pa sem ji rekla, da ji na roko ne morem dat kr takoj, da bi mi ful pasalo, če bi lahko šele ko izide (metuljček sem že skoraj napisala izzide ) knjiga, poravnala z denarjem od prodaje. to sem tak mimgrede omenla, ker sem tak mislila, da bo ena druga risala. in ona meni čist navdušeno, da neeeeeeeeeeee, da ni panike, pusti denar, to se nič ne sekiraj, boma že... se ne mudi, ko knjiga izide (evo me ) .. skoz je to ponavljala, pa sem se ful sekirala okol tega. no pol sem si pa vzela en teden časa, da premislim katera bi risala in ona men en dan kr pošlje slike, da je že neki poskušala in valda so mi ble všeč, mela je očitno čas, da ne bi predolgo trajalo, in sem se kr z njo zmenila. dva tedna po tistem me že kliče, da če mam slučaaaajn denar, da bi res rabila, da sej če nimam, ne bo panike, sam fajn bi blo, da bi ji dala. in sem se ful zasekirala... pa ji nisem dala, ker majkemi je to čisto izsiljevanje... in evo zjutraj me čaka mail, da zdej pa rabi denar in da bi ga mela v ROKU PARIH DNI, če bi šlo. sem ji napisala nalašč: ej knjiga se še ne prodaja, sej si bom sposodila (mam denar valda, samo sem hotla videt, kak bo reagirala). in ona mi kljub temu napiše: ej fajn hvala, sej ne bi težila sam rabim za zimsko opremo in jaz sem taka, ful nekonfliktna oseba (ok sej mogoč tle včasih drugač zgleda, sam če se res ni treba kregat, za voljo čistga miru večino časa vse požrem) in sem ji mislila lepo denar nest za vikend. pride pa fant domov, mu vse povem in ga je tak razjezila stvar, da je pobasal denar in se peljal 20 km, da ji denar da, češ da ma dost takih ljudi... sem mu rekla, da ne more moje bitke bit, pa je reku, da bo reku njej, da je on financ minister, ker sem jst prenežna za take ljudi kot je ona in se vsem pustim. skratka to je to, mogoče ni big deal, ampak mene je prizadelo. zjutraj me je blo strah, če jo kdo prepozna, zdej si pa mislim, pa kaj pol, naj jo.
|