liliana
|
bedarija. je pa res, da za vzdrževanje primerne količine je pa treba kar nekaj vložit v to IZVIRNO SPOROČILO: ulla80
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
in namesto tega, da se ona, otrok in očka nekaj tednov in mesecev vsi živčno matrajo, ker ni mleka
Kolikor jih poznam, ni nobena imela nic mleka. Vse imajo mleko.
Razlikujejo se ponavadi samo po tem, koliko jim je dojenje naporno, koliko so zmotivirane, koliko jih partner podpira in koliko si k srcu jemljejo razne neumne pripombe.
Tako da ne govorit, da ni mleka  .
Ponavadi je, samo ne tece v taki kolicini in tako hitro kot pricakujemo in kot pricakuje okolica (in kolikor njihova pricakovanja kupimo).
Razlog, da ne dojimo, ker je to naporno in ker vsaj na zacetku prakticno to pomeni non-stop odpet modrcek, je meni popolnoma legitimen. Pac je naporno in tega nocemo ali ne moremo sprejeti brez stranskih ucinkov. Ampak to je ok.
Govoriti, da ni mleka, je pa neumnost, pri veliki (vec kot ustavni) vecini.
podpišem.
če ni mleka, pol ni mleka. ga SPLOH ni. ne prvih 14 dni, ne prvi mesec, ne dva mesca. ni ga. amen. če pa mleko je prvih 14 dni, prvi mesec, dva meseca, pol mleko je. ne more bit to tko, da mleko je 14 dni, pol pa čudežno presahne. pajade. naj si vsaka, k ji je kao po 14. dneh, enem mesecu, dveh mesecih mleka zmanjkalo proba zdej stisnit. še zdej bo mleko priteklo v večini primerov. ker laktacija je vztrajen proces in ne mine kr tko ko je enkrat vzpostavljena. zato tud mleka na zmanjka kar tako. bedarija. je pa res, da za vzdrževanje primerne količine je pa treba kar nekaj vložit v to. predvsem zaradi okolice, napačnih informacij, predvsem zaradi bedarij, ki jih trosijo okoli taki, k nimajo pojma. vključno z zdravstvenim osebjem. za crknit.
in men je vseeno, a ena doji al ne. me ne briga. me ne moti. in na vprašanje zakaj ne dojite komot odgovorite te/vas nič ne briga. pač ne dojim, moja stvar, že vem kako in kaj. ker tko je, nobenga nič ne briga. me pa moti pisanje in govorjenje takih in drugačnih bedarij in nesmislov. ker dejansko pa pol ena to verjame in spet podleže in širi dalje.
Mene pa moti pisanje takih, kar nekaj se jih je odvzvalo v tem stilu....."ne trudijo se dovolj, ker mislijo da nimajo mleka"......"če je volja se da"......"potrebno je mnogo žrtvovati"......kot je bilo že povedano, je dojenje zelo osebna in občutljiva stvar.....zato se sama v ne vem kake podrobnosti svojega dojenja nisem spuščala, ker imaš prav, to nikogar ne briga.......razumem pa kako je mamici pri srcu, če ji nekdo pove, da se pri dojenju ni zadosti trudila, ker je začela hraniti otroka po flaški.......ker tudi to je bedarija in totalni nesmisel, ki mu marsikdo podleže.......
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
že prvi mesec, so mi zdravniki ves čas govorili, da sekiranje, jok stres izjemno slabo vplivata na dojenčka in da obstaja celo možnost, da bo ta zaradi tega zavračal dojenje. Tako, da sem 100% da stres vpliva na dojenej in to ti povedo tudi svetovalke za dojenje in posledično imaš tudi manj mleka. 
Izključno zaradi nedojenja. Boli, ker bi bil lahko 
Važno, da je otroček sit. To je edino merilo!! Neko posploševanje in obsojanje in vzvišenost nad mamicam, ki ne dojijo... kretenizem. 
dojenček ki se doji, nekaj čisto naravnega, preprostega, normalnega, samoumevnega.kaj sploh lahko gre narobe? si pač ustvariš neki idelano sliko, kako bo vse potekalo. pol pa trdo pšristaneš. noben ti ne pove da prve dni ni mleka, noben ti ne pove kako semore otrok pristavit, sestre te nadirajo, da dojit je pa ja naravno, kaka mama pa si. pa pristavljaš in jokaš zraven, bradavice so ena sama rana...prideš domov, otrok kriči cele dneve in se zvija, vsi ti pametujejo, ja nimaš mleka, lačen je, a nebi dala flaše...razjeda te občutek krivde, dvoma, nesposobnosti, si nenaspana, utrujena izmučena...strah te je kako in kaj....zakaj ni tko kot u revijah piše? itd. itd. ni za zdržat, verjamem. sam ne pa rečt ni blo mleka. blo je mleko, samo je bila nevzdržna situacja. 
Nisem vedela, da me še neuspešno dojenje tako prizadane kot takrat, ko mi ni uspelo. Kot da mi je bilo veselje kupovati mleka, katera mu bodo odgovarjala, da ne bo imel krčev, manjše alergije. Vsakič, ko sem šla iz trgovine sem šla s sklonjeno glavo in solzami v očeh, da so moji otroci prikrajšani za materino mleko in jaz za čudovito izkušno, ki jo nisem nikoli poskusila, to pa je dojenje. Kolikokrat sem imela cmok v grlu, ko sem se pogovarjala in mi je marsikatera začudeno rekla; A ti pa nisi dojila? Saj ne morem več pisati, preveč boli.
