giotti
|
IZVIRNO SPOROČILO: pearl_shell treba je kar mal težit, ker te sicer niti ne "povohajo" (razen redkih dobrih G). No, in moja je gotovo ena izmed teh redkih in dobrih. Danes sem jo obiskala zaradi odvzema brisa. Pa se pogovarjava, pa mi reče, naj pridem sredi cikla na ultrazvok (ne da bi me sploh vprašala, koliko mesecev se trudiva za dojenčka). Samo da bo vidla, če imam ovulacijo oziroma če se pripravlja telo nanjo, ker je to popolnoma ne invazivno in zelo hitro. Pa potem me še prosi, da si merim temperaturo (s popolnoma navadnim termometrom na živo srebro, kao da so najboljši) ter opazujem sluz. Mora bit ful, ful vlečljiva, taka, da se kar za tabo vleče, ko vstaneš, potem O zagotovo imaš. Tudi če se slončka, pravi, se to vidi, ker ta sluz je res zelo razpotegnjena in v tem pogledu očitna. Zdaj se spomnim, da sem to že kdaj v preteklosti pri sebi opazila. Ko to opazim, O nastopi čez kakšne tri dni, tako je njeno mnenje. Glede temp. ni prepričana, da je to neka zanesljiva metoda za ugotavljanje O, ker preveč faktorjev vpliva na to temp. Ampak, potem je še enkrat rekla, da ta sluz, da to je pa zanesljivi pokazatelj O. Poleg bolečine, ko sedim. Skratka, dala mi je vedet, da ni prav nič narobe, če se že na samem začetku ukvarjamo s temi znaki, ker pač ovulacija je predpogoj za zanositev. In najmanj, kar je nekako prav, da vemo, ko se lotimo projekta dojenček, je, če imamo ovulacijo. Ko enkrat to ugotovim, potem pa seveda lahko pospravimo vse termometre, kalkulatorje, štetje dnevov, ter damo možgane na pašo... Tako da se hvala bogu ne počutim več tak grešnik, ker hočem ugotovit, kdaj oziroma če sploh pride do ovulacije. Ker če do te na primer sploh ne pride, potem ti tudi možgani na off v Dubaju ne bodo prav nič pomagali. Bebica pač ne nastane po čudežu, čeprav je pa sam njen razvoj zame osebno čisti čudež. A štekate, kaj želim povedat. Pa če imate smotane ginekologe, pa pojdite vsaj na samoplačnišku UZ, samo toliko, da se vidi, če se jajček razvija in pa recimo, da ni kakšne pregrade. Ekola, tole je moje poročilo iz današnjega obiska pri G. Za Liam, zate sem presrečna Sem te zdaj malo za nazaj prebrala (hvala tistim puncam, ki pustite, da vas beremo tudi za nazaj, ker je to res fino, imaš potem eno boljšo povezavo glede te osebe in nekako znaš potem nekaj konkretnega napisat ) in vidim, da so te že septembra neki izcedki zezali . Pa potem si napisala, da gresta na dopust, in ekola, nazaj prideš nosečka srečka Mi je že prav smešno s temi dopusti in možgani na off, kjer je to omenjeno po moje v prav vsaki temi na tem forumu najmanj trikrat na dan. In seveda vsem nam, ki nam to ne uspe, gre to fuuuul na živce, ko to preberemo, ker se tega pač ne da kupiti kot folne kisline, E vitamina, matičnega mlečka, krvomočnice, dabrostena al kako se že temu reče in podobnih recnij. Ampka kje za vraga pa prodajajo možgane na off ??? Tega pa v lekarnah, sanolaborjih, pa tudi na meji z Italijo ne prodajajo.... In če bi se jih res dalo kupit in inštalirat v svojo glavo, sem prepričana, da bi dale tudi celo svoje premoženje za to, ampak se ne da. Podobno kot pravijo, da se ljubezni ne da kupiti (čeprav jaz se s tem ne strinjam in pravim, da to govorijo samo romantiki in idelisti), ali pa, če hočete, določenega zdravja. Ampak ironija je v tem, da bolj ko vemo, da je to res, težje je odklopit. Saj vse poznamo tisto, ko ti nekdo reče na primer, smeš delati karkoli te je volja, samo skozi ta vrata ne smeš nikoli pokukati. Kako zelo nas potem žulijo tista vrata. Ali pa, smeš misliti na karkoli, samo na ovce, ki se pasejo na travniku, ne smeš nikoli pomisliti. In kaj se potem dogaja? Da nam tiste ovce okupirajo um... Človečki um je največja zagonetka znanosti in človeku samemu. Kako ga ustaviti, da ne misli, ali vsaj kako preusmeriti misli? Seveda so tudi za to metode, jogijska filozofija jih pozna cel kup, je pa to dolgotrajen proces, ki zahteva ogromno discipline in redne vadbe vsak dan. "Joga se začne z disciplino", to je prvi izrek, ki ga preberemo v Joga sutrah, zapisanih v Vedah. Seveda gre tudi brez joge, tako kot je šlo vsem pupam, ki so zapisale, šele ko sem odmislila vse skupaj z možgani na off, je uspelo. Ampak njim je uspelo še pred tem odmisliti, pač jim je uspelo na tak ali drugačen način, gotovo pa ne "na silo", se je pač zgodilo in hvala bogu, da se je. Torej nam preostane dvoje: ali se predamo in pač čakamo, da se nam to zgodi (gotovo se bo zgodilo, če ne prej, pa res po tolikih krogih, ko bomo že tako zelo obupane, da bomo res zaprle RR, ko si bomo šle same sebi na živce s štetji dnevov, ko se bo mogoče celo katera kar sprijaznila, da ne bo imela otrok in bo šla v posvojitvene postopke, ko se bo zgodilo kaj, kar nam bo ful spremenilo življenje, ko bo kak odštekan dopust....) ali pa se tega lotimo "na silo" ali pa recimo temu zavestno. Torej, da zavesto in resnično okupiramo um z drugimi mislimi. Predpogoj je seveda popolnoma pozabiti na RR in se s tem sploh ne ukvarjati in brati nič v zvezi z nosečnostjo niti se o tem pogovarjati... Potem pa naprej, če nas služba ne okupira dovolj, si je treba poiskati nov hobi, zaposlitev, delo, ki bo zahtevalo od nas, da pozabimo nase in se posvetimo tistemu delu. In tako naprej... Martina, nasvet za ta teden, če moraš res še toliko čakati. Pri rednih ciklih lahko narediš test takoj, ko vidiš, da M ni. Niti beri nas ne več, niti ne brskaj nič v zvezi s tem po forumu, čas, ki ti ostaja, ker očitno ti, ko o tem razmišljaš, pa preživi na zgoraj opisan način. Magari si izposodi en debel zabaven roman in ga beri vse ure, ki ti hodijo odveč. Ali poglej kak film. Ali, še najbolj pametno, pojdi na obisk h kakšni prijateljici, sorodnikom, v dom upokojencev h kakšnim ženicam, pojdi plesat, se zabavat, tečt, hodit v hribe, plavat, piši pesmi... skratka, zaposli se. Torej kdaj gremo v čajnico, Ellčika? Tane, kdaj pa ti lahko? Monty, prideš zraven? Se nam še katera pridruži na čveku na osem, deset, dvanajst... oči? Cmokec vsem, tako in drugače čakajočim
|