obayifo
|
IZVIRNO SPOROČILO: mlinček wp, če lahko samo neki kot primer, imam sodelavca, ki mi je tudi zelo dober prijatelj in mi je povedal svojo zgodbo. Z ženo sta bila na enakem kot smo vsi mi, samo da on ni imel nobenega migajočega frajerja za ženino celico. In je šel na operacijo (ki traja eno urco cca. in greš še isti dan domov), celice so poiskali pri izvoru in so jih vzeli in zamrznili. Sedaj je ponosni očka dveh lepih punčk in vsak dan hiti iz službe, da preživi čim več časa z njima. NIČ NI BREZUPNO, mislim da se tudi tvoj spopada s to kompletno situacijo in mu ni lahko, ker se boji ponovnega razočaranja. Žal tudi moški to občutimo in smo po eni strani še bolj živčni, tečni in trepetajoči ko so postopki v teku. LP WP nikol ni tko hudo, da ne bi moglo bit še slabš... loh je pa ful bolš! lej, pr nama je tko, da moj dragi zarad ene napakce, ko so se v maminem trebuhu celice delile, k bi morale ratat tiste, k spermije delajo, ni prou ratalo... in zdej jih ne dela, nimamo kje vzet... sej je blo hudo, ko smo zvedl, pa jeza pa žalost pa kdo je zdej kej kriu... pa smo hitr zgruntal, da nikamor ne pridemo in smo šli naprej... prej sva pa tut oba šla k bioenergetiku, pa čajčki pa vitaminčki.. pa vse, k bi šou z glavo skoz zid, sam da bi kej blo. pa sva šla pol še v graz, da so tam nardil še drugačno preiskavo (k sva prebrala, da je še 5% možnosti, da pa vseen kej najdejo), pa tut tam ni blo nič.. skratka (tle neki klobasam..) se bo pobral in po moje not u seb tut on razmišla, kaj bi loh še naredu.. sam veš, dedci, to je tko težko priznat Lara
|